Jedro

Ker je bil pooblaščenec tožeče stranke navzoč na glavni obravnavi z dne 17.3.2011, je njena taksna obveznost za sodbo (drugi odstavek 3. člena ZST), ker ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastala z zaključkom te glavne obravnave (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST). Zato je 12.6.2012 vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (za sodbo) res prepozen, saj ga je tožeča stranka vložila (že) po nastanku taksne obveznosti za sodbo (in tudi po prejemu plačilnega naloga sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse II Pg 1899/2010 z dne 30.5.2012 (31.5.2012)).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom II Pg 1899/2010 z dne 20. 6. 2012 ob sklicevanju na 14. člen Zakona o sodnih taksah (ZST) izreklo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za sodbo zavrže. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje zapisalo, da je po ZST s plačilnim nalogom II Pg 1899/2010 z dne 30. 5. 2012 tožeči stranki odmerilo sodno takso za sodbo v znesku 233,65 EUR. Tožeči stranki je naložilo plačilo sodne takse, ker v postopku ni bila oproščena njenega plačila. Tožeča stranka je po prejemu plačilnega naloga 12. 6. 2012 nanj naslovila “Vlogo za oprostitev sodne takse z razlogom”. V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse (prvi odstavek 168. člena ZPP). V tem gospodarskem sporu je treba glede plačila sodnih taks uporabiti ZST, saj se po 39. členu ZST-1 takse v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka odmerijo po prej veljavnih predpisih in tarifi. Oprostitev plačila sodnih taks je poseben institut, vgrajen v 13. člen ZST. Do njega je upravičen le tisti, ki ga pravočasno in na pravilen način uveljavlja. V cit. zadevi je tožeča stranka potem, ko je že prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse, podala predlog za oprostitev plačila sodne takse. Po 4. členu ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Po prvem odstavku 14. člena ZST pa učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. V obravnavanem primeru je taksna obveznost tožeče stranke za sodbo nastala z dnem izdaje sodbe. Ker pa je tožeča stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 12. 6. 2012, torej šele po nastanku taksne obveznosti, je ni moglo oprostiti plačila sodne takse za sodbo. Zato je njen predlog po 4. in 14. členu ZST ter 108. členu ZPP zavrglo.

Tožeča stranka v 19. 7. 2012 pravočasno vloženi kot “Ugovor” naslovljeni (laični) pritožbi (s prilogami A 75-77), s katero izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti (ker “se nikakor ne moremo strinjati z odločitvijo”), navaja: Dolžnik – tožena stranka nam je že tako povzročil dovolj materialne in finančne škode in se vseskozi izogiba plačila nastale situacije z več izgovori. Nam kot majhnemu podjetju pa takšna škoda predstavlja propad, kljub obstoju 18-let. Izgubila so se delovna mesta, samo z namenom, da ima nekdo korist in tako je tudi v tem primeru. Tako se lahko vprašamo, katero malo podjetje še bo obstalo, če iz vseh strani dobivaš samo polena pod noge. Podobna situacija bo doletela trgovce v samem mestnem jedru, saj dela opravlja zopet mestna občina v javno dobro, a lokali imajo samo dnevnega izpada več kot 70 %. Čez nekaj časa se bodo spraševali, zakaj pa so ti mali podjetniki zaprli, pač niso znali delati, enostaven odgovor, a marsikateremu s tem uničiš življenje. Tako pa je tudi v našem primeru, ki se nalagajo obveznosti pač na nekoga, saj bo plačal. A razlog je jasen, zakaj smo zaprosili za oprostitev plačila sodne takse; Vse te situacije in ogromni stečaji podjetij so nas pripeljali do roba propada, zato so se v celoti prodale nepremičnine in premičnine in TRR imamo že blokiran več kot šest mesecev. Tako dejansko nismo zmožni plačati pod nobenimi pogoji, saj če je že blokada računa in popolna izčrpanost podjetja in da zaprosimo tudi za oprostitev sodne takse na ustreznem dokumentu, se nam lahko zadeva ugodi in pripelje do konca. Vse ostalo je bilo navedeno že v vlogi 11. 06. 2012 in s prilogami tudi dokazano.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se (cit.) pritožbene navedbe tožeče stranke (sploh) ne nanašajo na izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, z njimi namreč tožeča stranka opisuje samo svoje slabo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, je obravnavana pritožba dejansko neobrazložena.

Ker tožeča stranka v pritožbi ni navedla nobenega od razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sklep (prvi odstavek 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (le) v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Po uradni dolžnosti opravljen preizkus zadeve pa ni pokazal niti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prve, druge, tretje, šeste, sedme, enajste, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter dvanajste in štirinajste točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP niti nepravilne uporabe materialnega prava.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je tudi sicer pravilen.

V pravdnem postopku se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse (prvi odstavek 168. člena ZPP).

Takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, se do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi (39. člen ZST-1).

Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj (drugi odstavek 3. člena ZST).

Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost (prvi odstavek 4. člena ZST).

Če ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost za sodno odločbo – takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST).

Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje (prvi odstavek 14. člena ZST).

Ker je bil pooblaščenec tožeče stranke navzoč na glavni obravnavi z dne 17. 3. 2011, je njena taksna obveznost za sodbo (drugi odstavek 3. člena ZST), ker ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastala z zaključkom te glavne obravnave (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST). Zato je 12. 6. 2012 vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (za sodbo) res prepozen, saj ga je tožeča stranka vložila (že) po nastanku taksne obveznosti za sodbo (in tudi po prejemu plačilnega naloga sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse II Pg 1899/2010 z dne 30. 5. 2012 (31. 5. 2012)). Tudi če bi sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožeče stranke in jo oprostilo plačila sodne takse, tak njegov sklep ne bi veljal za njeno taksno obveznost za sodbo. Po cit. določbi prvega odstavka 14. člena ZST, bi namreč sklep o oprostitvi plačila sodne takse učinkoval (šele) od 12. 6. 2012 in bi veljal za vse vloge in dejanja, za katera bi po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost 12. 6. 2012 ali pozneje. Ne bi pa veljal za vloge in dejanja, vložene in opravljena pred predlogom za taksno oprostitev. Takšna izjema je v drugem odstavku 14. člena ZST določena samo za vloge v primeru iz 5. člena ZST (upravni spori v stvareh socialnega varstva), če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena, 353. člen in prvi odstavek 366. člena ZPP).