Jedro

V predmetni zadevi podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o njih ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti znesek 2.267,51 EUR izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti, opr. št. St 2305/2013. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila začetnih stroškov stečajnega postopka. Navedeni stečajni postopek je bil pravnomočno končan dne 10. 2. 2017. Tožnik je v postopku uspel, vendar ni pridobil nobenega premoženja. V takšnem primeru je v skladu z določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičenec dolžan povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč, če se je njegov materialni položaj v roku enega leta po pravnomočno zaključenem postopku toliko izboljšal, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v okviru preverjanja po uradni dolžnosti ugotovila, da je tožnik od 7. 11. 2016 zaposlen pri A. d.o.o. ter da je v relevantnem obdobju prejel plačo v skupnem netu znesku 1.924,86 EUR. Njegov povprečni mesečni dohodek je torej znašal 641,62 EUR, kar pa presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR, zato je dolžan v skladu z določbo 49. člena ZBPP povrniti stroške, nastale v zvezi z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo.

2. Tožnik v tožbi ugovarja, da tožena stranka ni pravilno ugotovila njegovega finančnega stanja, saj je upoštevala samo plačo, ne pa tudi odhodke v zvezi s preživnino, ki jo plačuje za dva mladoletna otroka in znaša mesečno za oba 216,44 EUR. Tako mu mesečno ostane le 420,00 EUR, kar pa je manj od predvidenega cenzusa. Njegova finančna sredstva ne zadoščajo za normalno življenje ter bi se njegov položaj v primeru vračila sredstev še poslabšal. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter pojasnjuje, da je tožnika pozvala k predložitvi listin, ki izkazujejo njegov materialni položaj. Pozvala ga je tudi na predložitev dokazil glede morebitnega plačevanja preživnine. Na navedeni poziv tožnik ni odgovoril, prav tako pa tudi k tožbi ni predložil dokazil, da je preživnino tudi dejansko plačal, zato se na to dejstvo ne more sklicevati. Prav tako opozarja na dejstvo, da tožnik o svoji zaposlitvi ter o prejemanju plače, ki presega zakonsko določenih cenzus, tožene stranke ni obvestil. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, v katerem so mu bile odpuščene obveznosti, sporno pa je vprašanje, ali je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana za odobreno brezplačno pravno pomoč.

6. Po določbi drugega odstavka 49. člena ZBPP je upravičenec, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni dobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače, in sicer pod pogoji iz prvega odstavka 49. člena ZBPP. Ta pa določa, da je upravičenec dolžan povrniti stroške iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. O nastopu takšnih okoliščin mora upravičenec v roku, določenem v 41. členu ZBPP, obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 49. člena). Po določbi tretjega odstavka 49. člena v takšnem primeru pristojni organ ravna po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 7. V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila ta dodeljena. Zaradi navedenega mora strokovno službo za brezplačno pravno pomoč do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora te spremembe sporočiti najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel. 8. Že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, se šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 43. člena ZBPP). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP). O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, in naloži upravičencu vračilo le-te (tretji odstavek 43. člena ZBPP). O tem lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

9. Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialno pravni podlagi. Določba 49. člena v povezavi z 41. členom ZBPP nalaga upravičencu do brezplačne pravne pomoči, da v roku enega leta od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec ne ravna tako, se plačana brezplačna pravna pomoč v skladu s 43. členom ZBPP šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

10. V predmetni zadevi podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.

11. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vplivajo tožnikovi tožbeni ugovori, da tožena stranka pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja ni upoštevala njegove obveznosti plačevanja preživnine za dva mladoletna otroka v znesku 216,44 EUR. Glede ugotavljanja materialnega položaja prosilca ZBPP napotuje na uporabo določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta pa v 13. členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za izplačane preživnine. Tožena stranka je tožnika v pozivu z dne 21. 2. 2017 med drugim tudi pozvala, da predloži zadnje obvestilo pristojnega centra za socialno delo oziroma odločbo pristojnega organa, iz katere bo razvidna višina preživnine, ki jo je dolžan plačevati ter potrdilo, da je preživnino tudi plačal. Na navedeni poziv tožnik sodišču ni odgovoril ter je šele v tožbi navedel, da je dolžan plačevati preživnino za dva mladoletna otroka v znesku 216,44 EUR, za kar je kot dokaz predložil obvestilo Centra za socialno delo Maribor o uskladitvi preživnine. Navedeni tožbeni ugovor pa ni upošteven, saj gre za nedopustno tožbeno novoto. Kot je bilo že navedeno, je namreč tožena stranka tožnika pozvala, da predloži dokazila o plačilu preživnine, česar pa ta ni storil, prav tako v tožbi ni pojasnil, zakaj navedenega ugovora ni mogel navajati že v postopku pred toženo stranko. Razen tega pa je mogoče glede zmanjšanja dohodka uveljavljati le dejansko plačane preživnine, tožnik pa v tožbi ni predložil dokaza, da je preživnino tudi dejansko plačeval. 12. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, prav tako je tožena stranka svojo odločitev oprla na pravilno materialno podlago, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V zvezi s tožbeno navedbo o slabem finančnem položaju tožnika kljub njegovi zaposlitvi sodišče pojasnjuje, da lahko v skladu z določbo 43. člena ZBPP pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila dolgovanega zneska.