Jedro

Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico.

Če je prerekana tudi terjatev, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja.

Izrek

Revizija tožnice se v delu, ki se nanaša na II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, zavrže. V preostalem delu (ki se nanaša na I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) se revizija tožnice ter revizija tretjega toženca (ki se nanaša na IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) zavrneta.

Tretji toženec sam krije stroške svoje revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta pogodbi o podizvajanju pitanja prašičev, ki ju je tožnica, kot podizvajalka, 18. 11. 2008 sklenila s prvo in drugo toženko, kot rejkama, nični, ter da je tretji toženec dolžan tožnici plačati 824.362,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2009 oziroma ji vrniti prašiče v skupni živi teži 433.875 kg (I. točka izreka – I/a. Primarno). Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev učinkov pogodb o podizvajanju pitanja prašičev z dne 18. 11. 2008 v razmerju med tožnico in tretjim tožencem, v čigar korist sta bili sklenjeni, ter da je tretji toženec dolžan v stečajno maso tožnice vrniti 824.362,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2009 oziroma prašiče v skupni živi teži 433.875 kg (I. točka izreka – I/b. Podredno). Sodišče prve stopnje je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev učinkov pogodb o podizvajanju pitanja prašičev z dne 18. 11. 2008 v razmerju med tožnico ter prvo in drugo toženko, pri čemer bo o višini tožbenega zahtevka, o tem, koliko sta prva in druga toženka dolžni solidarno vrniti v stečajno maso tožnice, odločeno po pravnomočnosti vmesne sodbe (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v razmerju med tožnico, kot stečajno dolžnico, in tretjim tožencem, kot stečajnim upnikom, obstaja izločitvena pravica na živih prašičih v povprečni živi teži 100 kg ali v primeru odstopanja po teži na ustreznem ekvivalentu števila prašičev (III. točka izreka). Istočasno pa je ugotovilo, da v razmerju med njima ne obstajajo neposredno izvršljiva in zavarovana denarna terjatev v višini 138.840,00 EUR; pogojni, neposredno izvršljivi in zavarovani denarni terjatvi v višini 418.962,72 EUR in 200.000,00 EUR; ter ločitvena pravica za zavarovane denarne terjatve v zneskih 138.840,00 EUR, 418.962,72 EUR in 200.000,00 EUR, do maksimalne višine 723.311,12 EUR, na nepremičnini k. o. ..., vl. št. 148 (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe tožnice in vseh treh tožencev ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka), s tem, da pritožniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo (v zvezi s I., II. in III. točko izreka vmesne sodbe sodišča prve stopnje), in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu z vrnitvijo zadeve v razveljavljenem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ni priglasila revizijskih stroškov.

4. Tožnica je s tožbenim zahtevkom delno uspela (glej II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje). Ker v tem delu nima pravovarstvene potrebe (saj tudi ni vložila pritožbe), je Vrhovno sodišče njeno revizijo v tem delu v skladu s 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP) (I. točka izreka).

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tudi tretji toženec (v zvezi s IV. točko izreka vmesne sodbe sodišča prve stopnje), in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo sodb sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožnice v celoti oziroma ugotovitev obstoja prijavljenih zavarovanih denarnih terjatev v celoti. Pri tem je priglasil revizijske stroške.

6. Reviziji sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki pa nanju nista odgovorili.

Pogodbena podlaga spora.

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na pogodbi o podizvajanju pitanja prašičev z dne 18. 11. 2008, sklenjeni med prvo in drugo toženko, kot rejkama, ter tožnico, kot podizvajalko (v nadaljevanju Podizvajalski pogodbi za pitanje prašičev), v zvezi z nakupom, hrambo in obnavljanjem državnih blagovnih rezerv mesa v živem po pogodbah, št. 649/98, 144/2005 in 281/2007, z aneksi, sklenjenih med tretjim tožencem, Zavodom za blagovne rezerve (v nadaljevanju tudi ZBR), ter prvo in drugo toženko, kot rejkama (v nadaljevanju Pogodbah o zagotavljanju državnih blagovnih rezerv).(3) Ugotovljena vsebina pogodb.

Glede lastništva prašičev.

8. Tožnica se je zavezala izročiti točno določeno količino in kakovost blaga (prašičev), pri čemer je obstoječo zalogo prašičev prodala, pitala in ohranjala, vse za namen izročitve končno določene količine in kvalitete prašičev. Posebnost je bila, da je celotna pogodbena količina in kakovost blaga (prašičev) postala lastnina tretjega toženca (48. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).(4) Glede ločitvene pravice.

9. Če rejka (dolžnica zastaviteljica) ni imela pogodbenega staleža mlado pitanih prašičev, ji je upnica lahko manjkajočo količino zaračunala po dnevnih grosističnih cenah ohlajenih polovic, z upoštevanjem DDV. Če rejka računa ni poravnala v roku zapadlosti, je imela upnica pravico unovčiti hipoteko (154. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

Pravna argumentacija sodišč nižjih stopenj.

10. Obligacijsko razmerje po Podizvajalskih pogodbah za pitanje prašičev se je oblikovalo na tak način, da je tožnica za prodano in izdobavljeno blago (prašiče) izdala fakture, s čimer sta pogodbi dobili odplačen predznak, zavarovanje (po notarskih zapisih) zoper tožnico pa ekonomsko kavzo. Izdobava prašičev je namreč predstavljala prodajo pitanih prašičev. Posebnost teh pogodb pa je bila, da je celotna pogodbena količina in kakovost blaga postala lastnina tretjega toženca (8. točka predmetne obrazložitve).

11. Podizvajalski pogodbi za pitanje prašičev nista bili sklenjeni fiksno terminsko, temveč za nedoločen čas oziroma do odstopa ali zahteve po izročitvi blaga (prašičev). Kot genus točno določene kvantitete in kvalitete predmet pogodb (prašiči v povprečni živi teži 100 kg) tudi ni mogel biti izvršljiv v vsakem momentu. Zato je vzpostavljanje in ohranjanje zahtevanega režima genus zahtevalo pitanje, prodajo in ohranjanje prašičev. Pitanje do 100 kg, prodajo pitancev nad 100 kg in ponovno pitanje do 100 kg (da se doseže genus).

12. Ker je bila ob začetku stečajnega postopka nad tožnico lastninska pravica nad blagom (prašiči) pri tretjem tožencu, je le-ta imel izločitveno pravico, vendar le na razliki blaga (prašičev), ki ga po sklenjenih pogodbah ni prevzel. Ker je stečajni upravitelj pridobil soglasje za dokončanje nujnih poslov in za prodajo zalog (prašičev), pa predmet izločitvene pravice ne obstaja več. Zato tožnica dolguje ekonomski ekvivalent prodanih prašičev (kupnina zanje se je namreč stekla v stečajno maso), ki se kot denarno nadomestilo poplača iz stečajne mase v celoti in prednostno.

13. Ker tretji toženec ni izstavil fakture za plačilo razlike v protivrednosti manjkajočega blaga (prašičev), ni upravičen do prednostnega poplačila denarne terjatve na podlagi ločitvene pravice. Njegova nedenarna terjatev na izročitev manjkajočih (neizročenih kupljenih) pogodbenih količin, ki se je z začetkom stečajnega postopka pretvorila v denarno (po tržni vrednosti ob začetku stečaja), ima lahko namreč le naravo navadne stečajne terjatve.

Presoja utemeljenosti revizij (izhodiščna opomba).

14. Revizijsko sodišče je glede na kompleksnost spora ožjo obrazložitev svoje odločbe zasnovalo tako, da je odgovarjalo na posamične, vsebinsko zaokrožene sklope pravno relevantnih revizijskih navedb, in sicer po točkah izreka sodbe sodišča prve stopnje. Dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj in njune materialnopravne razloge je pri tem dodatno povzelo le, kolikor je bilo to bistveno za odločitev in potrebno za razumevanje zadeve.

Presoja utemeljenosti revizije tožnice.

I. točka izreka – I/a. Primarno.

Ničnost Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev.

15. Tožnica je sodišču druge stopnje očitala, da se ni opredelilo do uveljavljane ničnosti Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev, temveč da »je zgolj pavšalno in nekritično 'soglašalo' z zaključki izpodbijane sodbe [to je sodbe sodišča prve stopnje], da pogodbi o podizvajanju nista nični« (19. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Vendar ta očitek ni utemeljen, saj ima sodba sodišča druge stopnje dovolj razlogov o tem, zakaj omenjeni pogodbi nista nični (20. do 22. točka njene obrazložitve); še posebej, ker je stališče sodišča prve stopnje o tem obširno obrazloženo.

16. Sicer pa se je tožnica v zvezi z ničnostjo Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev in izvršitvijo škodljivih navodil sklicevala na to, da »povzročeno prikrajšanje pri tožeči stranki ni povzročilo upoštevnega povečanja koristi pri obvladujočih družbah«; da »skupna bilanca koncerna ni bila pozitivna, ampak izrazito negativna«; da »sta [o]be toženi stranki bili v času danega navodila že insolventni« ter da »prikrajšanje pri tožeči stranki ni rezultiralo v povečanju koristi prvo in drugo tožene stranke, temveč je povzročilo zgolj prolongacijo njune agonije«. Vendar te navedbe glede na svojo (dejansko) naravo niso upoštevne (tretji odstavek 370. člena ZPP).

17. Tožnica se je v zvezi z izvršitvijo škodljivih navodil in ničnostjo v reviziji sklicevala tudi na tožbene navedbe o nemogoči oziroma nedopustni kavzi Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev. Ker se tožnica v tem pogledu ni soočila z razlogi pritožbenega sodišča, ne more tožbenih razlogov prenesti v revizijski postopek. Zato revizijsko sodišče ni odgovarjalo na navedbe tožnice o škodljivem oziroma »(izredno) škodljiv[em] navodil[u], ki bi/je samo po sebi pripeljalo do insolventnosti in likvidacije tožeče stranke«.

Neopredelitev do dokaznih predlogov.

18. Tožnica je sodiščema nižjih stopenj očitala, da se »niti z besedo [nista] opredelil[i] do tega, katere dokazne predloge šteje[ta] za nepotrebne ter zakaj«. Vendar pa je ta očitek (kljub temu, da očitno meri na ničnost Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev zaradi izvršitve škodljivega navodila) presplošen, da bi bilo revizijskemu sodišču treba nanj odgovarjati. Poleg tega tožnica tega očitka ni uveljavljala v pritožbenem postopku, da bi se lahko prenesel v revizijski postopek.

I. točka izreka – I/b. Podredno.

Izpodbojnost Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev.

19. Tožnica je zoper prvo in drugo toženko s tožbo podredno uveljavljala izpodbojnost Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev. Vendar pa zavrnitve podrednega zahtevka ni konkretizirano in substancirano izpodbijala (s pritožbo niti) z revizijo. Zato revizijskemu sodišču v tem delu ni bilo treba v procesnem in materialnopravnem pogledu preizkušati sodbe sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče namreč v skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v mejah razlogov, navedenih v reviziji.

20. Če v razmerju do prve in druge toženke ni ugotovljena izpodbojnost Podizvajalskih pogodb za pitanje prašičev (če niso razveljavljeni njuni učinki), posledično ne more biti utemeljen povračilni zahtevek (na vračilo prejetega oziroma na plačilo denarnega nadomestila).

III. točka izreka.

Lastništvo prašičev (ki jih je odpeljal tretji toženec).

21. Tretji toženec je navedel, da »je zaradi nevarnosti, da bodo prašiči ostali brez hrane in sama brez njih, začel s prevzemom svojih prašičev. Tako je po pogodbi, št. 649/1998, prevzel 246.004 kg žive teže prašičev oziroma 194.343 kg mesa, po pogodbi, št. 144/2005, pa 187.871 kg žive teže prašičev, to je 148.418 kg mesa« (povzetek navedb tretjega toženca na 12. strani sodbe sodišča prve stopnje, 7. točka njene obrazložitve).

22. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogovanju sodišča prve stopnje, da je lastninska pravica na spornih prašičih s tožnice prešla na tretjega toženca, da pa so prašiči (ki so bili prešteti, stehtani in lokacijsko popisani) kljub prenosu lastninske pravice ostali v posesti tožnice.

23. Sodba sodišča druge stopnje ima dovolj razlogov o tem, da je lastnik prašičev postal tretji toženec; še posebej, ker je stališče sodišča prve stopnje o tem obširno obrazloženo (49. do 57. točka obrazložitve njegove sodbe). Zato so neutemeljeni nasprotni revizijski očitki tožnice. Vrhovno sodišče v zvezi s tem le dodaja, da je dogovor o končni dobavi svinjskih polovic samo dogovor o načinu izpolnitve Pogodb o zagotavljanju državnih blagovnih rezerv in na lastništvo prašičev ne vpliva.

24. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje tožnice na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 46/2002 z dne 10. 10. 2002, ki je pogodbo o hrambi in obnavljanju državnih blagovnih rezerv opredelilo kot pogodbo o nepristnem depozitu, po kateri shranjevalec postane lastnik v hrambo danih nadomestnih stvari, in to ne glede na to, da se meso knjigovodsko ločeno vodi kot da je last položnika. Predmetni spor se namreč v dejanskem pogledu razlikuje od zadeve III Ips 46/2002, saj je bilo v njem ugotovljeno, da je bilo s Pogodbami o zagotavljanju državnih blagovnih rezerv dogovorjeno, da tretji toženec postane lastnik prašičev. Torej je šlo za drugačno vsebino pogodb kot v primerjani zadevi.

25. Sicer pa bi tretji toženec glede na izrecno določbo 4. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP izločitveno pravico imel, tudi če lastninska pravica na prašičih ne bi bila prenesena nanj.

Izločitvena pravica.

26. Izločitvena pravica je pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika (4. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).

27. V konkretnem primeru gre za izločitveno pravico na razliki blaga prašičev, ki niso bili prevzeti s strani tretjega toženca (141. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). »Tožeča stranka naj bi [tretjemu] tožen[cu] dolgovala še 301.325 kg žive teže prašičev« (povzetek navedb tretjega toženca na 12. strani sodbe sodišča prve stopnje, 7. točka njene obrazložitve). Vendar pa je stečajni upravitelj tožnice prerekal izločitveno pravico tretjega toženca »na 3.013 kom. živih prašičev v povprečni živi teži 100 kg« (136. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

28. Ker se je sodišče druge stopnje temeljito soočilo s pritožbenimi razlogi tožnice (20. točka obrazložitve njegove sodbe), so nasprotni revizijski očitki tožnice neutemeljeni. Vrhovno sodišče v zvezi s tem le dodaja, da zalog prašičev, ki jih tretji toženec po sklenjenih pogodbah ni prevzel, ni več v stečajni masi, ker je stečajni upravitelj pridobil soglasje za dokončanje nujnih poslov in za njihovo prodajo (151. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Vendar to ni ovira za uveljavitev izločitvene pravice, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj (o vsebini Pogodb o zagotavljanju državnih blagovnih rezerv)(5) izhaja, da je bila uveljavitev izločitvene pravice v primeru morebitne prodaje neprevzetih prašičev dogovorjena v obliki ekonomskega ekvivalenta prodanih prašičev (plačila denarnega nadomestila) in ob morebitnem manjku količine v obliki kritnega kupa.(6) Presoja utemeljenosti revizije tretjega toženca.

IV. točka izreka.

Vlagatelj tožbe po napotitvenem sklepu.

29. Iz ugotovitev sodišča druge stopnje (na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev) izhaja, da je stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad tožnico prerekal tako terjatev tretjega toženca v (skupnem) znesku 757.802,72 EUR kot njegovo ločitveno pravico (25. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

30. Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika(7) (prvi odstavek 308. člena ZFPPIPP), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja (2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP), vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 308. člena ZFPPIPP). To je tožnica, kot stečajna dolžnica,(8) ne pa tretji toženec (ZBR).

31. Glede na obrazloženo ni pravilen očitek sodišča druge stopnje, naslovljen na tretjega toženca, da ni vložil tožbe za ugotovitev obstoja zavarovanih terjatev (25. točka obrazložitve sodišča druge stopnje), na kar le-ta utemeljeno opozarja v reviziji. Napotitveni sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 262/2009-45 z dne 24. 12. 2009 je bil namreč s sklepom Višjega sodišče v Mariboru I Cpg 37/2010 z dne 3. 6. 2010 spremenjen tako, da je bila tožbo namesto tretjega toženca (pravilno) dolžna vložiti tožnica.

Vsebina tožbe po napotitvenem sklepu.

32. Čeprav Višje sodišče v Mariboru ni izrecno navedlo, da se stečajna dolžnica (tožnica) napoti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekanih terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, pa to, ob upoštevanju dejstva, da je stečajni upravitelj stečajne dolžnice prerekal terjatev tretjega toženca, vendarle logično izhaja iz navedenega sklepa. Če je prerekana tudi terjatev, mora namreč tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja (smiselno drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Pa tudi sicer iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru izhaja, da je bila napotitev na pravdo posledica prerekanja »upnikove …… ločitvene pravice in denarne terjatve[!]« (prvi odstavek njegove obrazložitve).

Vložitev tožbe po napotitvenem sklepu.

33. Sodišče druge stopnje je očitalo tretjemu tožencu, da ni zatrjeval, da je vložil tožbo za ugotovitev obstoja zavarovanih terjatev (25. točka obrazložitve njegove sodbe). Tudi iz tega razloga je odločilo, da zavarovana terjatev ne obstaja; posledično tudi ne ločitvena pravica (26. točka obrazložitve njegove sodbe) na manjkajoči količini pogodbenega staleža prašičev (154. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Vendar pa očitek ni utemeljen, saj je bila tožbo dolžna vložiti tožnica, ki je prerekala terjatev tretjega toženca in njegovo ločitveno pravico, ne pa tretji toženec.

34. Poleg tega gre za materialnopravno zmoten razlog za odločitev sodišč nižjih stopenj. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da za aktiviranje zavarovanja (na nepremičnini tožnice z maksimalno hipoteko) ni bil izpolnjen pogoj izdaje računa (za manjkajočo količino pogodbenega staleža pitanih prašičev) (155. in 156. točka obrazložitve njegove sodbe), čemur je sodišče druge stopnje pritrdilo (26. točka obrazložitve njegove sodbe). O pravilnem razlogu glej nadaljevanje predmetne obrazložitve.

Ločitvena pravica.

35. Materialnopravna odločitev o obstoju ločitvene pravice je (med drugim) odvisna od predhodne rešitve vprašanja o obstoju zapadle terjatve.(9) Še posebej v primeru, če je ta terjatev prerekana.

36. Tretji toženec je iz naslova zastave nepremičnine uveljavljal terjatev in ločitveno pravico do najvišjega zneska 723.311,12 EUR. Kot dokaz je priložil v notarski obliki sestavljena in s klavzulo neposredne izvršljivosti opremljena zapisa, opr. št. SV 162/2007 [z dne 11. 12. 2007] in SV 56/2008 [z dne 20. 11. 2008] (135. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje v povezavi s 154. in 157. točko njene obrazložitve).

37. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (o vsebini notarskih zapisov) izhaja, da je šlo za sporazumno zavarovanje denarne terjatve v smislu 142. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), med tretjim tožencem (kot upnikom), prvo in drugo toženko, rejkama (kot dolžnicama zastaviteljicama), in tožnico (kot zastaviteljico) (154. in 157. točka obrazložitve njegove sodbe). Pri zavarovanju z maksimalno hipoteko na nepremičnini tožnice je šlo za zavarovanje obveznosti prve in druge toženke, kot glavnih dolžnic, torej za zavarovanje tujega dolga (obveznosti). Kot zastaviteljica pa tožnica ni dolžnica tretjega toženca, kot zastavnega upnika. Je le realna dolžnica, ki za dolg glavnih dolžnic odgovarja tretjemu tožencu (kot zastavnemu upniku) z zastavljeno nepremičnino.

38. Iz obrazloženega izhaja, da tretji toženec ni imel terjatev do tožnice; posledično tudi ne ločitvene pravice na nepremičnini tožnice.

Odločitev o revizijah.

39. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožnice v preostalem delu (ki se nanaša na I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) ter revizijo tretjega toženca (ki se nanaša na IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) kot neutemeljeni zavrnilo (II. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

40. Ker tretji toženec z revizijo ni uspel, je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sam krije svoje stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).

Op. št. (3): Navedene pogodbe so v nadaljevanju poimenovane tako, kot v sodbi sodišča prve stopnje (glej 27. in 28. točko njene obrazložitve).

Op. št. (4): Po razumevanju Vrhovnega sodišča je tretji toženec od tožnice kupil prašiče ter jih dal v rejo prvi in drugi toženki. Rejki pa sta bili dolžni tretjemu tožencu na njegovo zahtevo izročiti ustrezno količino in kakovost prašičjega mesa.

Op. št. (5): 152. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in 20. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (6): Takšen zahtevek ni določen, vendar pa Vrhovno sodišče glede na odsotnost revizijskih ugovor v tej smeri, v izpodbijano odločbo (v tem delu) ni poseglo (prvi odstavek 371. člena ZPP).

Op. št. (7): 154. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (8): Glej tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 37/2010 z dne 3. 6. 2010 (v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 262/2009-45 z dne 24. 12. 2009).

Op. št. (9): 10. točka obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 131/2007 z dne 20. 1. 2009.