Up-240/99

24. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. pri V. in B. B. iz U. na seji senata dne 24. marca 2000 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. iz Ž. Z. pri V. in B. B. iz U. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 478/98 z dne 2. 6. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1051/97 z dne 6. 5. 1998 ter sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. P 95/96 z dne 15. 7. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

V pravdnem postopku pritožnici nista uspeli z zahtevkom, da jima toženec v last in posest izroči določene nepremičnine.

Sodišča so ugotovila, da je menjalna pogodba, na katero se sklicujeta pritožnici, že izpolnjena z ustreznimi prepisi v zemljiški knjigi. Po mnenju sodišč pa ni bilo mogoče upoštevati očitkov pritožnic, da so bili ob izpolnitvi kršeni ustni dogovori ter da jima je nastala škoda zaradi nepravilne izmere parcel in nemožnosti uporabe. Očitka, da obseg v zemljiško knjigo vpisanih in individualno določenih parcel ni takšen, kot je bilo dogovorjeno, pa tudi ni mogoče uveljavljati z zahtevkom, da toženec izroči te parcele v izmeri, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo.

V ustavni pritožbi pritožnici zatrjujeta, da odločitev sodišč ni pravilna in da so s tem kršene njune pravice iz 14., 15., 22., 25., 26., 33., 40., 69. in 71. člena Ustave. Menita, da ju je nasprotna stranka izigrala in da ni spoštovala ustnih dogovorov ob sklenitvi menjalne pogodbe, pismena pogodba pa ni bila izraz prave volje strank. Menjalna pogodba naj ne bi bila ustrezna, saj bi na izročenih nepremičninah pridobili le pravico uporabe. Sodišča naj bi ravnala nepravilno, ker niso upoštevala, da sta menjalno in prodajno pogodbo s telegramom razveljavili. Nasprotna stranka naj ne bi plačala dogovorjene odškodnine.

Ustavno sodišče ni instančno sodišče sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi očitkov o nepravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi ustavno pritožbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavna pritožba pritožnic je sicer obsežna in pritožnici tudi naštevata vrsto ustavnih določb, ki naj bi bile z izpodbijano sodbo kršene. Vendar pa so očitki kršitev ustavnih pravic le pavšalni ter v vsebini ustavne pritožbe niso obrazloženi. Z ustavno pritožbo pritožnici zgolj ponavljata argumente, ki sta jih navajali že na vseh treh stopnjah odločanja v pravdnem postopku, sodišča vseh treh stopenj pa so na te navedbe izčrpno odgovorila in obrazložila, zakaj zahtevek pritožnic ni utemeljen. Ker pritožnici ne izkazujeta, da bi bilo katero od pravnih stališč sodišč nezdružljivo s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino ali da bi bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave, na navedbe pritožnic Ustavnemu sodišču ni treba ponovno odgovarjati.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude