Jedro

Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zlasti zaradi pomanjkljivo in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na ugovor upnika ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Ugotovilo je, da obstoji ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je upnik s predloženimi odločbami, izdanimi v postopku davčnega inšpiciranja (natančno navedenih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) izkazal, da je davčni organ opravil pri dolžniku kontrolo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost. Pri tem je ugotovil, da zavezanec v letih 2013 in 2014 ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom ter je posledično izdal več odločb (natančno citiranih), s katerim je davčnemu zavezancu, sedaj stečajnemu dolžniku, odmeril prispevke za socialno varnost v skupnem znesku 6.416,26 EUR. Ugotovilo je, da dolžnik tem trditvam in predloženim dokazom ni oporekal. Sodišče je nadalje navedlo, da možnost, da davčni organ v naknadnem postopku davčne kontrole prispevke odmeri od osnove, določene z zakonom (in ne od osnove, ki jo z obračunom prispevkov sporoči zavezanec), zavezanca ne odvezuje dolžnosti predložitve obračunov. Nepredložitev obračuna ali nepravočasna predložitev je namreč prekršek, za katerega je predpisana globa, v zvezi s tem pa je bila dolžniku izrečena tudi globa (dvakrat po 800,00 EUR), kar pa v tem postopku ni pomembno, ker znesek naknadno odmerjenih prispevkov znaša 6.416,26 EUR in torej presega znesek 4.000,00 EUR iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

6. Ovira za odpust obveznosti je tudi zloraba pravice do odpusta obveznosti. Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Domneva se, da obstoji zloraba pravice do odpusta obveznosti, če je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se domneva, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

7. Pritožnik navaja, da je ugotovitev dejanskega stanja nepopolna, saj manjka navedba, za kateri davčni organ gre in predvsem navedba o višini in koliko je v posameznih odločbah odmerjenih prispevkov za socialno varnost ter konkretno, za katere socialne prejemke gre. Višje sodišče ne vidi, zakaj bi bilo to pomembno, glede na to, da zadošča, da so bili v postopku davčnega inšpiciranja naknadno odmerjeni davki ali prispevki v skupni višini nad 4.000,00 EUR. Očitno pritožnik to povezuje z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 114/2016 z dne 1. 3. 2016, na katero se tudi sklicuje, vendar pri tem spregleda, da je bila omenjena odločba izdana v času pred veljavnostjo novele ZFPPIPP-G, ko je bilo še pomembno, ali so bili v postopku davčnega inšpiciranja odmerjeni le davki ali morebiti tudi prispevki (glej takrat veljavno 2. točko 399. člena ZFPPIPP). Po sedaj veljavni ureditvi, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, pa zadošča, da je davčni organ naknadno odmeril davke ali prispevke v višini nad 4.000,00 EUR, pri čemer ni važno, za kakšne davke in prispevke gre in kateri davčni organ je v zadevi odločal. 8. Pritožnik navaja, da je dokazni postopek potekal v smislu branjenja dolžnika, zakaj je menjaval prebivališče in zakaj ni prejemal ustreznih pisanj (s katerimi je davčni organ že predhodno dolžnika pozival k predložitvi obračunov davkov in prispevkov), kar naj ne bi bilo v neposredni zvezi z vprašanjem posredovanja podatkov za socialno varnost. Višje sodišče odgovarja, da se na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti izvedejo dokazi o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanj (peti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče izvedlo dokaze v zvezi z upnikovim zatrjevanjem naknadne odmere davkov in prispevkov, medtem ko dolžnik sploh ni podal trditev in ni predlagal dokazov, s katerimi bi izpodbijal obstoj bodisi predpostavk domnevne baze bodisi obstoj domneve same. Neprejemanje pisanj s strani upnika je bilo izpostavljeno s strani dolžnika. Gre torej za dejstva, ki jih je navajal dolžnik sam, in ki so tudi sicer bila nepomembna, kot to sam navaja pritožnik sedaj v pritožbi.

9. Pritožnik zatrjuje, da potek naroka ni potrebno šteti dolžniku v škodo, glede na to, da se je naroka udeležil kljub temu, da ni bil pravilno vabljen. Ta argument ni razumljiv. Sicer pa se je pritožnik naroka udeležil. Tudi sicer bi moral pritožnik morebitne kršitve, če so bile storjene, grajati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (glej 286. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

10. Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo zgoraj citiranih prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.