Jedro

Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Če se v takem primeru pojavi dvom, da je navedena vrednost očitno previsoka ali prenizka in se zato zastavi vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti; o tem bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).

Pri tem ne gre spregledati, da gre za medsebojno povezana postopka iz tožbe na ugotovitev ničnosti in iz nasprotne tožbe (182. člen ZPP), s tem pa je podana pristojnost okrožnega sodišča v skladu z 32. členom ZPP, zato je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nepravilne določitve spornega predmeta zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugovor stvarne pristojnosti zavrnilo.

Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženca). Navajata, da sta vložila tožbo zoper tožečo stranko (v nadaljevanju tožnico) zaradi ničnosti pogodbe o finančnem leasingu v valuti CHF in plačila zneska 300.000,00 EUR. Z nasprotno tožbo zahteva tožnica izpraznitev in izročitev nepremičnine. Nasprotna tožba je vložena pogojno, in sicer za primer, če bo sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku na ničnost pogodbe v zadevi P 200/2023. Takšna tožba pa se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo sporno vrednost določiti v skladu z 42. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 22. členom Zakona o sodnih taksah - ZST-1 in sporno vrednost nasprotne tožbe določiti kot za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki se določi glede na enoletno vrednost nadomestil oziroma zakupa oziroma najema. Tako sporna vrednost nikakor ne more presegati več kot 18.000,00 EUR, za slednje pa sta toženca predložila ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo oziroma ni upoštevalo nobenih navedb tožencev glede ugovora stvarne pristojnosti in višine spornega predmeta, kar močno omaja zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Višina spornega predmeta pa je neločljivo povezana s stvarno pristojnostjo sodišča. Zaradi odločanja o stvarni pristojnosti bi moralo zato sodišče prve stopnje na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP poseči v vrednost spornega predmeta, s tem pa bi nasprotna tožba postala samostojna, zanjo pa je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v obeh točkah izreka in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba zoper I. točko izreka ni dovoljena. Pritožba zoper II. točko izreka ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Če se v takem primeru pojavi dvom, da je navedena vrednost očitno previsoka ali prenizka in se zato zastavi vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti; o tem bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).

Pritožnika tako še nista upravičena do vsebinskega obravnavanja svoje pritožbe glede ugotovljene vrednosti spornega predmeta. Tej bosta lahko nasprotovala v pritožbi zoper končno odločbo, v kateri se bo sodišče izreklo o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker pritožba tožencev v tem delu ni dovoljena, na slednje sta bila toženca poučena tudi v pravnem pouku, je sodišče druge stopnje v tem delu (I. točka izreka) pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (366. člen v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

V posledici ugotovljenega, torej, da znaša sporna vrednost nasprotne tožbe 200.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugovor stvarne pristojnosti zavrnilo, saj je za tovrstne spore podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Pri tem ne gre spregledati, da gre za medsebojno povezana postopka iz tožbe na ugotovitev ničnosti in iz nasprotne tožbe (182. člen ZPP), s tem pa je podana pristojnost okrožnega sodišča v skladu z 32. členom ZPP, zato je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Toženca s pritožbo nista uspela, zato krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 32, 44, 44/3, 182

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.