Jedro

Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.

Izrek

Tožeči stranki C.C. se v zadevi I U 700/2015 postavi skrbnik za poseben primer Center za socialno delo B.

Obrazložitev

Tožnik je dne 12. 5. 2015 vložil tožbo zaradi molka organa v zvezi s pritožbo, vloženo 14. 11. 2014 zoper sklep Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) A. št. 1221-60/2012-09/5 z dne 21. 10. 2014. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 41/2012 z dne 24. 4. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1985/2014 z dne 1. 10. 2014 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Glede na drugi odstavek 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in 203. člena istega zakona to pomeni, da bo moral skrbnik soglašati, da bo tožnik lahko vložil tožbo ali sprožil drug pravni postopek oziroma da bo skrbnik presodil, ali je postopek tožniku lahko v korist, in če bo menil, da je, bo v postopku tudi zastopal njegove interese.

Glede na delni odvzem poslovne sposobnosti, in sicer med drugim za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki, sodišče ugotavlja, da tožnik ne more sam opravljati pravdnih dejanj oziroma da nima pravdne sposobnosti (77. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se v tem postopku primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožniku je bil z odločbo CSD A. št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015 postavljen skrbnik, to je CSD A. sam, vendar po mnenju sodišča zastopanje po CSD A. v konkretni zadevi ni (več) primerno.

V konkretnem primeru je tožnik namreč vložil tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, to je Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sodišče je njegovo tožbo dne 10. 6. 2015 poslalo v odobritev tožnikovemu skrbniku, to je CSD A., ki je tožbo zaradi molka organa tudi odobril. Zato je bila tožba na podlagi 38. člena ZUS-1 poslana toženi stranki v odgovor, ta pa je sodišču posredovala odločbo št. 12007-38/2014/15 z dne 21. 7. 2015, s katero je bilo med drugim odločeno tudi o tožnikovi pritožbi, vloženi zoper sklep CSD A. št. 1221-60/2012-09/5 z dne 21. 10. 2014. To pa pomeni, da molka organa ni več, možna pa je razširitev tožbe na novoizdani akt (39. člen ZUS-1).

Ker se v upravnem sporu izpodbija akt, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi, pravici, obveznosti ali pravni koristi, torej akt prvostopenjskega organa, je z odločitvijo drugostopenjskega organa nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, Centru za socialno delo A., ki je hkrati organ prve stopnje, neprimerno (glej drugi odstavek 213. člena ZZZDR). Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom namreč obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, to je CSD B. Skrbnika za poseben primer je dolžan skladno z 211. členom ZZZDR postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ, pred katerim teče postopek, torej tudi sodišče (212. člen ZZZDR). Enako tudi sodna praksa, glej npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1166/2015 z dne 10. 6. 2015 in II Cp 2032/2012 z dne 19. 9. 2012. Glede na navedeno bo CSD B. zastopal tožnika v tem upravnem sporu in pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Kot zakoniti zastopnik ima enak položaj, kot bi ga imela stranka (prvi odstavek 79. člena ZPP). Njegova naloga pa bo prenehala po zaključenem postopku.