Jedro

Agencija je v razmerju do borze organ druge stopnje. Pravilnost izpodbijanega sklepa z vidika dejanskega stanja presoja upoštevajoč samo dejansko stanje v času, ko je borza sprejela sklep. Samo pravilnost in popolnost ugotovitve tega dejanskega stanja preizkuša sodišče. Odplačno pridobivanje lastnih delnic lahko pomeni v situaciji, ko v ta namen poseben sklad sploh ni bil osnovan (2. odst. 240. člena ZGD), tolikšno zmanjšanje osnovnega kapitala, da je ukrepanje za zaščito (tudi potencialnih) investitorjev na mestu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Obrazložitev

Ljubljanska borza d.d. je s sklepom izključila redne in prednostne delnice udeleženca H. banke d.d. ... iz kotacije na borzi. Njegov ugovor zoper sklep je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) z izpodbijano odločbo zavrnila in potrdila sklep Ljubljanske borze d.d. Menila je, da udeleženčevo nespoštovanje pravil o pridobivanju lastnih delnic in trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi bistveno povečuje možnosti za oškodovanje malih investitorjev, zaradi česar je Ljubljanska borza d.d. v njihovo zaščito upravičeno sprejela omenjeni sklep.

Zoper odločbo Agencije je udeleženec pravočasno vložil pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da mu je bilo v postopku pred Agencijo onemogočeno sodelovanje. Ni bilo javne obravnave. Predlagani dokazi niso bili izvedeni, zaradi česar dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba nima vseh sestavin, saj ne navaja zakonskega razloga za izključitev delnic iz kotacije na borzi. Pridobitev lastnih delnic v nasprotju z 240. členom zakona o gospodarskih družbah sama po sebi ni razlog za izključitev delnic iz kotacije na borzi. Lastne delnice je pridobil zato, da bi preprečil grozečo škodo. S tem svojega kapitala ni zmanjšal, saj še ni potekel rok iz 243. člena zakona o gospodarskih družbah. Izbrani način zmanjševanja števila lastnih delnic tudi ni v nasprotju z načeli borznega trgovanja. Izpodbijana odločba ne konkretizira nevarnosti za investitorje in načina njihovega oškodovanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni in zahtevku za uvrstitev udeleženčevih delnic v kotacijo na borzi ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu organu v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po 161. členu zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS 6/94; v nadaljevanju: ZTVP), zlasti po njegovem 1. odst. v zvezi s 167. členom ZTVP, odloča Agencija praviloma na nejavni seji brez naroka. Razpis naroka zavisi samo od presoje predsednika senata (2. odst. 167. člena ZTVP). Zato okoliščina, da je Agencija odločila brez naroka na nejavni seji, ni bistvena kršitev določb postopka. Možnost sodelovanja v postopku, izvajanem na način, ki ga zakon določa kot pravilo pa udeležencu ni bila onemogočena.

Borza je tista institucija, ki odloča o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi (87. in 88. člen ZTVP). Odloča tudi o umiku vrednostnih papirjev iz kotacije (92. člen ZTVP). Borza zato v primeru, ko Agencija odloča o ugovoru proti sklepu, ki ga je sprejela v okviru zgoraj navedene pristojnosti, ni udeleženec v postopku. Zakon ji ne daje takšnega svojstva. V razmerju do Agencije je organ prve stopnje (primerjaj še 163. člen ZTVP). Glede na to gre torej v obravnavanem primeru za postopek z enim udeležencem. O kršitvi načela kontradiktornosti zato ni mogoče govoriti. Svoje stališče v zvezi s sklepom Ljubljanske borze d.d. o izključitvi delnic iz kotacije na borzi pa je udeleženec pojasnil v ugovoru zoper sklep.

Čeprav določa ZTVP smiselno uporabo določb ZPP šele za postopek odločanja Agencije (2. odst. 161. člena ZTVP), je bila Agencija v razmerju do Ljubljanske borze d.d. organ druge stopnje. Pravilnost izpodbijanega sklepa z vidika dejanskega stanja ja lahko presojala samo upoštevajoč dejansko stanje v času, ko je borza sprejela sklep. Samo pravilnost in popolnost ugotovitve tega dejanskega stanja lahko zato preizkuša sodišče pri ugotavljanju utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče ugotavlja, da je imela Agencija v dokumentaciji, ki ji je bila na razpolago, dovolj podatkov, da je lahko pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje za svojo odločitev. Pri tem še pripominja, da udeleženec niti ne trdi, da bi bilo dejansko stanje v času, ko je Ljubljanska borza d.d. sprejela svoj sklep, drugačno od tistega, ki ga je ugotovila Agencija. Zatrjuje le, da bi z dodatnimi dokazi lahko samo pojasnil, da se je situacija pozneje spremenila. Poznejša sprememba dejanskega stanja pa ni relevantna pri odločanju o utemeljenosti pravnih sredstev.

Vprašanje primarne emisije, ki ga udeleženec načenja v pritožbi, za odločitev na pritožbeni stopnji ni pomembno. Sodišče preizkuša v tem pritožbenem postopku odločbo Agencije. Ta pa svoje odločbe ni utemeljila s stališčem o primarni emisiji, ki ga je Ljubljanska borza d.d. izrazila v svojem sklepu.

Materialno pravna podlaga za sprejem izpodbijane odločbe je v 2. alinei 1. odst. 92. člena ZTVP. Odločilna dejstva za njeno uporabo je Agencija ugotovila ter jih v izpodbijani odločbi navedla. Vsako ravnanje v nasprotju z 240. členom zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS štev. 30/93 in 29/94; v nadaljevanju: ZGD) morda res ne pomeni že potrebe za ukrepanje, potrebno za zaščito investitorjev. V obravnavanem primeru pa je to vsekakor pomenilo. Z realiziranjem vseh pogodb o prodaji delnic bi udeleženec pridobil 142.863 lastnih delnic, to je 47.6% vseh svojih upravljalskih delnic. Odplačno pridobivanje lastnih delnic v takšnem obsegu pa pomeni v situaciji, ko v ta namen poseben sklad sploh ni bil osnovan (2. odst. 240. člena ZGD), tolikšno zmanjšanje osnovnega kapitala, da je ukrepanje za zaščito (tudi potencialnih) investitorjev vsekakor na mestu. To zaščito pa je bilo mogoče doseči samo na sprejeti način. Realizacija pogodb o nakupu lastnih delnic je namreč pogojena z njihovim kotiranjem na borzi. Z izključitvijo delnic, ki so predmet nakupa, iz kotiranja na borzi, je možnost zmanjšanja osnovnega kapitala, s tem pa nevarnost za (tudi potencialne) investitorje, tudi zmanjšana. Stališče udeleženca, da bi prišlo do zmanjšanja kapitala šele po preteku rokov iz 243. člena ZGD, je zmotno. Nakup delnic iz premoženja, ki predstavlja osnovni kapital, ima za posledico njegovo zmanjšanje ob realizaciji pogodbe in ne pozneje. V bistvu pomeni vračanje vložkov, ki ga pa zakon prepoveduje (225. člen ZGD). Razlog, zakaj se je udeleženec odločil za nakup lastnih delnic (škoda, ki naj bi mu grozila), pa je pritožbena novota (3. odst. 169. člena ZTVP). Borza izvaja svoje dejavnosti na predpostavki oblikovanja cene vrednostnih papirjev na tržnih zakonitostih (74. člen ZTVP). Agencija deluje v javnem interesu - tudi z namenom razvoja trga vrednostnih papirjev (3. odst. 147. člena ZTVP). V pogodbah, s katerimi naj bi udeleženec kupil lastne delnice, je delovanje trga na ceno delnic izključeno. To lahko ima za posledico tudi oškodovanje investitorjev. V čem se takšno oškodovanje lahko izkaže, je Agencija v razlogih izpodbijane odločbe, sicer ne obširno, vendarle povedala.

Pritožbeni razlogi niso podani. Glede na to in ker tudi ni tistih pritožbenih razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno.