Jedro

Ukinitev preživnine za drugega od skupnih otrok toženca in zakonite zastopnice mld. tožnice, ne pomeni le izboljšanje možnosti zakonite zastopnice, da prispeva k preživljanju mld. tožnice, temveč pomeni tudi sorazmerno zvečanje možnosti toženca. Če je sodišče sicer zmotno upoštevalo, da sta starša obremenjena s preživljanjem še enega otroka, tudi ugotovitev, da temu ni tako, ne pomeni dejstva, na podlagi katerega bi lahko bila za toženca izdana ugodnejša odločba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za obnovo postopka in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Proti takšnemu sklepu se je pritožil toženec v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obnovo postopka. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano obnovo postopka. Navaja, da se je v predlogu za obnovo zlasti skliceval na dejstvo, da premoženjske razmere obeh staršev niso bile pravilno ugotovljene. S sodbo P 389/96 je ugotovljeno, da njuna starejša hči Maja I. od dne 1.7.1997 ni več upravičena do preživnine, medtem ko je sodišče v sodbi, izdani v pravdnem postopku pod opr. št. P 503/97, izrecno navedlo, da je zakonita zastopnica mld. Anje dolžna preživljati dve hčerki in je določilo preživnino, upoštevaje tudi to dejstvo. Toženec še navaja, da je zakonita zastopnica na glavni obravnavi dne 5.10.1999 izjavila, da toženec ne plačuje za mld. Anjo, kar pa ni res. Znesek preživnine mu je bil ves čas redno rubljen. Ponavlja tudi, da sodišče ni pravilno presodilo dokazov, na podlagi katerih je določilo preživnino, zlasti ni upoštevalo, da zakonita zastopnica ne preživlja dveh hčera, temveč le eno, da ima bistveno večjo plačo od njega in da ima toženec invalidno ženo, tako da ima še dodatne stroške. Zakonita zastopnica tudi prejema dodatne dohodke iz kmetijske dejavnosti, kar vse je že navedel v svojih dosedanjih vlogah. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje se je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zmotno sklicevalo na določbe Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, saj je bil postopek v zadevi, v kateri je toženec predlagal obnovo, pravnomočno končan v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92 - 19/94, in mora zato sodišče dopustnost obnove in obstoj obnovitvenih razlogov presojati po njegovih določbah. Vendar so relevantne določbe obeh zakonov vsebinsko enake, tako da je odločitev sodišča prve stopnje vseeno pravilna. Na podlagi določb 421. člena ZPP se lahko s pravnomočno sodno odločbo končan postopek na predlog stranke med drugim obnovi, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, pa je bila ta pravnomočno spremenjena (8. točka 421. člena ZPP), ali če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (9. točke 421. člena ZPP). Iz zadnjega razloga se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Sodišče druge stopnje sledi razlogom sodišča prve stopnje, da je sodišče v postopku, katerega obnovo toženec predlaga, pri oceni možnosti staršev, da prispevajo k preživljanju mld. Anje, upoštevalo tudi njuno dolžnost prispevati k preživljanju druge skupne hčere Maje I.. Ne drži torej toženčeva navedba, da je sodišče še drugo preživninsko obveznost upoštevalo le pri njem. Dejstvo, da Maja Izgoršek v času sojenja pred sodiščem prve stopnje ni bila več upravičena do preživnine, ne bi moglo pripeljati do izdaje ugodnejše odločbe za toženca, saj bi takšna ugotovitev pomenila, da so možnosti obeh staršev, da prispevata k preživljanju mld. Anje sorazmerno večje, ne pa le možnosti njene zakonite zastopnice. Ostala dejstva, ki jih navaja toženec, pa niti ne pomenijo novot v smislu določbe 9. točke 421. člena ZPP, saj tudi sam poudarja, da jih je v postopku že uveljavljal. Sodišče druge stopnje k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da je zmotno toženčevo stališče, da s svojimi navedbami utemeljuje predlog za obnovo postopka tudi na določbi 8. člena ZPP. Ukinitev preživnine za Majo I. ne pomeni spremembe sodne odločbe, na katero bi se opirala odločba, izdana v postopku, glede katerega je predlagana obnova. Obveznost prispevati k preživljanju svojih otrok je zakonita obveznost staršev in kolikor je bilo plačevanje preživnine tožencu naloženo in nato s sodbo ukinjeno, takšna sodba učinkuje le med njim in hčerko Majo I., ne pa tudi za zakonito zastopnico mld. Anje, za katero toženec meni, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo njene možnosti, da prispeva k preživljanju mld. hčere. Predhodno vprašanje v tej zadevi, o katerem je bilo s sodbo, na katero se sklicuje toženec, drugače odločeno, je tako obstoj toženčeve obveznosti, da plačuje preživnino Maji I.. Uveljavljanje 8. točke 421. člena bi zato za toženca kvečjemu pomenilo, da predlaga obnovo v svojo škodo, glede na dejanske navedbe pa toženec tega niti ne predlaga. Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeni preizkus po določbah Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99. Iz zapisanih razlogov in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.