Jedro

Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženca kot prepozno.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da je do zavrženja pritožbe prišlo zaradi napačnih informacij o datumu vročene pošiljke, ki so mu jih posredovali na pošti. Z odločbo se je seznanil šele 11. 4. 2023, ko mu je bila puščena v hišnem predalčniku. Obvestila o prejeti pošiljki ni prejel. Ker je to negativno dejstvo, mu ga ni treba dokazovati. Roka ni zamudil zaradi lastne krivde ali neskrbnosti, temveč zagotovila pošte, da mu je bila pošiljka vročena 14. 4. 2023. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz vročilnice, pripete k listovni številki 168 spisa, izhaja, da je vročevalec tožencu po neuspelem poskusu vročitve sodne pošiljke 23. 3. 2023 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se pošiljka nahaja, z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Rok se je iztekel 7. 4. 2023, osemdnevni pritožbeni rok pa je potekel 17. 4. 2023, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

5. Vročilnica ima lastnost javne listine in potrjuje dve procesno odločilni dejstvi: da je bilo pisanje naslovniku vročeno in kdaj se je to zgodilo (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejel, pritožnik domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse1. Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo namreč v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. 6. Glede na navedeno za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila. Toženec v pritožbi takšnih okoliščin ne zatrjuje, prav tako za podane trditve o pogovorih s pošto glede datuma vročitve ne ponuja nobenih dokazov.

7. Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Odločbi VSL I Cp 1085/2022, VSL II Cpg 765/2018.