Jedro

Sodišče prve stopnje je pri obravnavi prednostne terjatve zakonite preživnine iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ zavzelo nepravilno stališče, da predložena sodna odločba, s katero je določena preživnina, brez obvestila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o vsakokratni uskladitvi višine preživnine, ne zadošča kot izvršilni naslov, s čimer ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 197. člena ZIZ. Obvestilo CSD le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve (prvi in tretji odstavek 132.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR), nikakor pa odsotnost obvestila ne pomeni, da izvirni izvršilni naslov izgubi pomen izvršilnega naslova.

Drugačno stališče upnika v pritožbi, da neaktivnost (nenasprotovanje) ostalih upnikov in dolžnika na razdelitvenem naroku v skladu s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ razbremenjuje sodišče vsakršnega preizkušanja priglašene prednostne terjatve, ni utemeljeno. Razmerje specialnosti pojasnjenega pravila glede priglasitve prednostne terjatve omejuje splošni pomen neaktivnosti povabljenih na razdelitvenem naroku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v točki I.f izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razdelilo med upnike kupnino, dobljeno s prodajo solastniškega deleža 1/2 nepremičnine z ID znakom X-555/10-0 v višini 22.400,00 EUR.

2. Upnik T. G. v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na poplačilo izvršilnega upnika B. d.o.o. iz preostanka kupnine 17.868,90 EUR (točka I.f izreka). V bistvenem navaja, da bi sodišče prve stopnje kot prednostno terjatev moralo poplačati priglašeno zakonito preživnino za obdobje od junija 2015 do junija 2016. V postopku je bil predložen izvršilni naslov skupaj z obvestilom CSD iz leta 2014, kar zadošča za uveljavitev navedene terjatve. Upnik ni zahteval več kot izhaja iz predloženih listin. V skladu s tretjim odstavkom 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je dopustno izpodbijati priglašene terjatve le še na razdelitvenem naroku, v obravnavani zadevi pa priglašene preživninske terjatve nihče ni prerekal. Prilaga potrdilo o vpisu z dne 4. 10. 2016. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa ali njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na poplačilo izvršilnega upnika B. d.o.o. iz preostanka kupnine 17.868,90 EUR (točka I.f izreka). V bistvenem meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati preživninske obveznosti do novembra 2016 in ne le do maja 2015. Četudi ni predloženo novo obvestilo CSD, zadošča staro, ki velja od 1. 4. 2014. Meni, da odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-47/15 z dne 24. 9. 2015 velja le za zastavne upnike s pogodbeno pridobljeno hipoteko, ne pa tudi za druge upnike. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je pri obravnavi prednostne terjatve zakonite preživnine iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ zavzelo nepravilno stališče, da predložena sodna odločba, s katero je določena preživnina, brez obvestila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o vsakokratni uskladitvi višine preživnine, ne zadošča kot izvršilni naslov, s čimer ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 197. člena ZIZ. Obvestilo CSD le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve (prvi in tretji odstavek 132.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR), nikakor pa odsotnost obvestila ne pomeni, da izvirni izvršilni naslov izgubi pomen izvršilnega naslova.(1) Uskladitev je zakonsko vezana na kumulativno rast cen življenjskih potrebščin (prvi odstavek 132.a člena ZZZDR), kar pomeni, da bo nov znesek v obvestilu lahko le višji od izvirno določenega v izvršilnem naslovu. Če upnik uveljavlja svojo preživninsko terjatev le na podlagi izvirnega izvršilnega naslova brez obvestila CSD, bo v izvršilnem postopku lahko zahteval izvršbo le za izvirno določen znesek preživnine, ne pa tudi za valorizirani znesek.

6. Zakonsko predpisana sankcija, če preživninski upravičenec po osemnajstem letu starosti CSD pravočasno ne predloži potrdila o šolanju ali ga ne obvesti, kje se redno šola, je le ta, da CSD ni dolžan obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine (četrti in peti odstavek 132.a člena ZZZDR). Da bi preživninski upravičenec že zaradi opustitve pravočasnega obveščanja CSD izgubil pravico do sodnega uveljavljanja svoje terjatve, ni predpisano. Sodišče prve stopnje po pojasnjenem zmotno povezuje odsotnost predložitve obvestila CSD z upravičenjem upnika do preživnine. Nenazadnje je pravni pojem rednega šolanja, ki opravičuje preživninskega upravičenca do preživnine tudi po polnoletnosti (drugi odstavek 123. člena ZZZDR), pravilno razumeti tako, da se upošteva tudi morebitna opravičljiva prekinitev šolanja.(2) V primeru upravičene prekinitve študija pa predpisane obveznosti do CSD iz petega odstavka 132.a člena ZZZDR preživninski upravičenec niti ne more izpolniti. Mogoče si je zamisliti tudi situacijo, ko CSD zaradi razlogov na njegovi strani, obvestila ne izda. Stališče, da ostane v tem primeru preživninski upravičenec povsem brez izvršilnega naslova in s tem sodnega varstva v izvršilnem postopku, ni sprejemljivo.

7. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo poplačilo s strani upnika T. G. priglašene prednostne preživninske terjatve, je posledično dalo neutemeljeno prednost pri poplačilu upniku B. d.o.o. za terjatev, ki ni bila prednostna.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in sodišču prve stopnje v tem obsegu vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati pojasnjeno pravno izhodišče in ponovno odločiti. Ker prednost pri poplačilu upošteva sodišče le, če je prednostna terjatev dokazana z izvršilnim naslovom (drugi odstavek 197. člena ZIZ), mora izvršilno sodišče priglašeno prednostno terjatev preizkusiti z vidika skladnosti s predloženim izvršilnim naslovom. Drugačno stališče upnika v pritožbi, da neaktivnost (nenasprotovanje) ostalih upnikov in dolžnika na razdelitvenem naroku v skladu s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ razbremenjuje sodišče vsakršnega preizkušanja priglašene prednostne terjatve, ni utemeljeno. Razmerje specialnosti pojasnjenega pravila glede priglasitve prednostne terjatve omejuje splošni pomen neaktivnosti povabljenih na razdelitvenem naroku. Ker je v predloženem izvršilnem naslovu, sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru N 60/2013 z dne 5. 3. 2013, preživninska terjatev po polnoletnosti upnika vezana na izpolnjevanje zakonskih pogojev, mora za preizkus skladnosti priglasitve terjatve podati upnik v priglasitvi konkretizirane trditve o rednem šolanju (drugi odstavek 123. člena ZZZDR).(3) Če bo sodišče prve stopnje v novem postopku presodilo, da so navedbe v že podani priglasitvi nezadostne, bo moralo izvesti materialno procesno vodstvo (smiselno prvi odstavek 286.a člen in 285. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),(4) nato pa morebitno dopolnjeno priglasitev vročiti ostalim v postopku, da se o njej lahko izjavijo. V tem primeru bo tudi moralo ponoviti razdelitveni narok, na katerem se bo razpravljalo o terjatvah, ki še niso zajete v pritožbeno neizpodbijanem, zato pravnomočnem delu obravnavanega sklepa o poplačilu. Če bodo dejstva, ki se nanašajo na obravnavano prednostno preživninsko terjatev sporna, bo moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z 202. členom ZIZ.

10. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-47/15 z dne 24. 9. 2015 razveljavilo 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor ureja poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Navedena razveljavitev učinkuje v vseh pravnih položajih in ne le v primeru, da sodeluje v postopku upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, kot je v pritožbi neutemeljeno zavzel stališče dolžnik.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Primerjaj tudi VSL sklep I Ip 3367/2014 z dne 24. 9. 2014. Op. št. (2) : Glej II Ips 149/2006 z dne 16. 3. 2006 in II Ips 821/2007 z dne 15. 11. 2007. Glej tudi Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili Karla Zupančiča in Barbare Novak, Ljubljana, Uradni list RS, 2008, str. 119 in 120. Op. št. (3) : Upnik mora navesti izobraževalno ustanovo, izobraževalni program in časovno opredelitev šolanja po posameznih šolskih oziroma študijskih letih, pri tem pa tudi opredeliti morebitne prekinitve šolanja in upravičene razloge za prekinitev.

Op. št. (4) : Primerjaj VSM sklep I Ip 203/2014 z dne 29.07.2014.