Jedro

Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo potrebno upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj opravljajo diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišče prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 1. 8. 2008 ni v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivno pogodbo za javni sektor in Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati razliko med plačo na delovnem mestu ... Diplomirana babica v porodnem bloku IT III, 32. plačni razred in med plačo na delovnem mestu ... Diplomirana babica v porodnem bloku IT III, 37. plačni razred za obdobje od 1. 8. 2008 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva dospelosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila, v 8 dneh po izvršbo (točka I izreka). Odločilo pa je tudi, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 509,35 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je šlo v spornem primeru za premestitev, posledično tožnici neutemeljeno ni priznalo prenosa doseženih napredovanj in zahtevek zavrnilo. Tožena stranka sploh ni mogla izvesti premestitve. To bi bilo v nasprotju z 20. členom ZDR, ker tožnica nima ustrezne izobrazbe. Zaradi tega je bil uporabljen 14. člen ZSPJS, ki se lahko uporabi le ob prevedbi. Ta določba se lahko uporabi le ob prevedbi, ko dejansko ni šlo za zaposlitev na drugem delovnem mestu, ampak za iskanje ustreznega delovnega mesta. Kasnejša premestitev bi bila mogoča le na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, te pa ni bilo. Tudi iz podatkov aneksa, ki je bil tožnici ponujen v podpis, izhaja, da je šlo za prevedbo delovnega mesta. Podana je kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožničino delo je bilo ves čas enako. Odločitev sodišča je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za delo. Čeprav je sodišče izvedlo dokaz s vpogledom zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v ZD A., se do tega dokaza in navedb tožnice v zvezi s tem dokazom ni opredelilo. Iz ugotovitev inšpekcije namreč izhaja, da se dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranijo. Tožnica se je v postopku zavzemala za to, da se tudi v primerih prevedbe na delovno mesto v višjem tarifnem razredu ohranijo dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu. Ker se sodišče do teh navedb in dokazov ni opredelilo, je tožnici odvzelo možnost obravnavanja in kršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko ni ugotovilo, v katero delovno mesto je bilo prevedeno delovno mesto babica v starem plačnem sistemu in zakaj, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in hkrati storilo kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da iz predloženih opisov delovnih mest izhaja, da sta bili v starem plačnem sistemu (do 31. 7. 2008) sistemizirani dve delovni mesti (diplomirana babica in babica), v novem plačnem sistemu pa le delovno mesto diplomirana babica v porodnem bloku IT III. Tako je očitno tudi tožena stranka štela, da je bilo delovno mesto babica prevedeno v delovno mesto diplomirana babica v porodnem bloku IT III. Ker se sodišče ni opredelilo do dejstva, da sta bila oba aneksa k pogodbi o zaposlitvi datirana s 1. 8. 2008, gre za kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem oddelku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji v 1. členu določa, da se babice v porodnem bloku (in ne obporodne sobe), ki izpolnjujejo pogoje ustrezne strokovne usposobljenosti (ne pa tudi izobrazbenega pogoja) v sistemizaciji delovnih mest, razporedijo na delovno mesto diplomirane babice v porodnem bloku IT III. Ključno pri razlagi dogovora je, da ta razporeditev veže na sistemizacijo in ne na pogodbe o zaposlitvi. Po tožničinem mnenju je potrebno dogovor razlagati tako, da je s pojmom razporeditev v sistemizaciji dejansko mišljena prevedba delovnega mesta.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je odgovor na pritožbo pravočasen. Pritožba je neutemeljena in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, tožnici pa naloži v plačilo stroške tožene stranke, ki so ji nastali v pritožbenem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje in odgovarja le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

6. Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ni pomembno, v katero delovno mesto je bilo prevedeno delovno mesto babica v starem plačnem sistemu in zakaj. To dejstvo ni odločilno niti z vidika presoje utemeljenosti pritožbenih navedb o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih ugotovilo vsa relevantna dejstva. Tudi to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnice, da je tožena stranka oba aneksa datirala s 1. 8. 2008, ne predstavlja kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je namreč vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kot je že navedeno ima sodba jasne razloge o odločilnih dejstvih, ti pa si med seboj tudi niso v nasprotju.

7. Sodišče prve stopnje tožnici tudi ni kršilo možnosti obravnavanja v smislu 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se ni izrecno opredelilo do vpogledanega zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v ZD A.. Tožnica je navajala, da iz inšpekcijskega nadzora izhaja, da se dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranijo. Zaradi tega je pravilno, da se tudi v primerih prevedbe na delovno mesto v višjem tarifnem razredu ohranijo dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu. Glede na to, da je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka v tem, da v spornem primeru ni šlo za prevedbo, ampak za premestitev na višje vrednoteno delovno mesto, kar je okoliščina, ki po 20. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) izključuje prenos predhodno doseženih napredovanj, je sodišče prve stopnje posredno odgovorilo tudi na trditve tožnice o pomenu zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru.

8. V obravnavani zadevi je ključno pravno vprašanje, ali 1. člen Dogovora o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I (Dogovor, Ur. l. RS, št. 89/2008) v zvezi z 20. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 89/2008), daje podlago za priznanje razlike v plači v višini petih plačilnih razredov na novem delovnem mestu iz naslova prenosa napredovanj, doseženih na prejšnjem, nižje vrednotenem delovnem mestu. Dogovor v 1. členu določa, da se srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku, ki izpolnjujejo pogoje ustrezne strokovne usposobljenosti po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ne pa tudi izobrazbenega pogoja) in to izkazujejo z ustrezno listino, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje RS, rešuje tako, da se jih v sistemizaciji delovnih mest razporedi na delovno mesto diplomirane babice v porodnem bloku IT III z ustreznim odbitkom skladno s 14. členom ZSPJS. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, ali "razporeditev v sistemizaciji" pomeni prevedbo, kot navaja tožnica, ali premestitev, kar je stališče sodišča prve stopnje.

9. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je bila tožnica od 30. 5. 1991 dalje zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu medicinske sestre v porodni sobi, uvrščenem V. tarifni razred. Zaradi prehoda na nov plačni sistem in s tem povezane prevedbe s 1. 8. 2008 je podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto babica - obporodna nega, uvrščeno v V. tarifni razred, prevedeni 24. plačni razred, z že doseženimi napredovanji pa 29. plačni razred. Pritožba sicer navaja, da se 1. člen Dogovora sklicuje na babice v porodnem bloku, ne na obporodne sobe, vendar pa ni jasno, kako bi lahko tožnica s takšno navedbo zasledovala v svojo korist. Tožnica je dne 12. 8. 2008 podala ugovor, s katerim je zahtevala priznanje napredovanj za deset plačnih razredov. Tožnici je bil zaradi Dogovora, ki je začel veljati 19. 9. 2008, ponujen v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto Diplomirana babica v porodnem bloku IT III (VII/I tarifni razred), 33. plačni razred oz. 32. plačni razred zaradi odbitka enega plačnega razreda zaradi neustrezne izobrazbe na podlagi 14. člena ZSPJS. Zoper ta aneks je tožnica dne 9. 8. 2013 pri delodajalcu podala ugovor, da bi ji morala tožena stranka ob prevedbi upoštevati že doseženih pet napredovanj ter jo uvrstiti v 37. plačni razred.

10. Dejstvo, da je tudi drugi sporni aneks k pogodbi o zaposlitvi datiran s 1. 8. 2008, bi lahko pomenilo, da je šlo v tem primeru za nekakšno korekcijo prevedbe, izvedene 1. 8. 2008, vendar pa je bila prevedba poseben institut, ki je imel podlago v ZSPJS, Dogovor pa se na to prevedbo ne navezuje. Datum tožničine premestitve na višje vrednoteno delovno mesto že s 1. 8. 2008 na podlagi Dogovora, ki je sicer začel veljati kasneje, 19. 9. 2008, je tako določen v tožničino korist. Kljub temu pa enako datiranje obeh aneksov k pogodbi o zaposlitvi ne spremeni pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila najprej izvedena prevedba, pri kateri tožena stranka že upoštevala pet doseženih napredovanj, po uveljavitvi Dogovora pa je bila izvedena še sporna premestitev.

11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil Dogovor sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo potrebno upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj opravljajo diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.

12. Pritožba pravilno povzema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožena stranka že pred prevedbo sistemizirano delovno mesto diplomirana babica (zahtevana VII. stopnja strokovne izobrazbe), ki je bilo z uveljavitvijo novega plačnega sistema prevedeno v Diplomirana babica v porodnem bloku IT III (VII/I stopnja strokovne izobrazbe). Čeprav pritožba poudarja, da sta bili v starem plačnem sistemu (do 31. 7. 2008) sistemizirani dve delovni mesti (poleg diplomirane babice tudi babica), nato pa le še delovno mesto diplomirana babica v porodnem bloku IT III, pa takšna sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest še ne dokazuje prevedbe. Poleg tega pa je bilo prej izpostavljeno tudi dejstvo, da je tožnica zaradi prevedbe najprej podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2008 za delovno mesto Babica - obporodna nega (V. tarifni razred), kateremu je sledil sporni aneks. Čeprav se v njem omenja prevedba, to ne spremeni vseh ostalih ugotovitev, ki kažejo na premestitev po predhodno že izvedeni prevedbi. Iz tega drugega aneksa prav tako ne izhaja, da nadomešča predhodnega.

13. Tudi pritožbeni ugovor, da premestitev ni zakonita, ker naj bi bila v nasprotju z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.), ki zahteva izpolnjevanje pogoja predpisane izobrazbe, ni utemeljen, saj je bil Dogovor sprejet ravno kot posebna podlaga, ki je v korist delavcev dopustila odstop od navedene zakonske zahteve.

14. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in enakega plačila za enako delo. Obravnavani primer kaže na to, kako je tožena stranka reševala problem nižjega plačila zaradi nižje izobrazbe, kljub vsebinsko enakemu delu, in sicer s premestitvijo na višje vrednoteno delovno mesto, pri čemer je bila dolžna upoštevati 20. člen ZSPJS (ki onemogoča prenos doseženih napredovanj ob premestitvi na višje vrednotena delovna mesta) in 14. člen ZSPJS (ki določa odbitek zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja izobrazbe). Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je 14. člen ZSPJS uporabljiv le ob prevedbi.

15. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom istega zakona. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla.