Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep I Cp 407/2025

ECLI:SI:VSMB:2025:I.CP.407.2025 Civilni oddelek

ugotovitvena tožba neizkazan pravni interes
Višje sodišče v Mariboru
3. junij 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj.

Tožnica z vložitvijo ugotovitvene tožbe zasleduje cilj (morebitnega) prisilnega uveljavljanja plačila najemnine za obdobje, ko je toženka brez pravne podlage bivala v stanovanju (od dne 11. 2. 2024 do 1. 8. 2024), vendar bi tožnica isti cilj lahko dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala plačilo zaradi uporabe nepremičnine brez pravne podlage - uporabnino.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v:

-točki II. izreka znesek 931,84 EUR nadomesti z zneskom 857,54 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo ter tožnici naložilo, da toženki v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 931,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je zmoten in v nasprotju s podatki spisa zaključek sodišča prve stopnje, da za ugotovitveni zahtevek naj ne bi imela pravne koristi in s tem tudi ne pravnega interesa, saj slednjega ni utemeljevala zgolj na stroškovni odločitvi, temveč tudi na tem, da je ugotovitev nezakonitega zasedanja nepremičnine po toženki nujna in potrebna tudi zaradi morebitnega prisilnega uveljavljanja neporavnane najemnine za navedeno obdobje. Navedeni razlog je sodišče prve stopnje povsem zaobšlo in se do njega sploh ni opredelilo, zaradi česar je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je toženka dejansko bivala v nepremičnini nezakonito, kar dokazuje prav dne 1. 8. 2024 sklenjena nova najemna pogodba, je bilo potrebno to dejstvo ugotoviti tako zaradi temelja plačevanja najemnine za sporno obdobje, kot tudi zaradi pravilne odločitve o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je določbo 181. člena ZPP uporabilo napačno, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Ker je tožnica upravičeno uveljavljala sodno varstvo, je slednja sedaj kaznovana še s stroškovno posledico v smislu povrnitve stroškov toženki. Prav tako napačna je odmera stroškovne odločitve, saj je sodišče prve stopnje spregledalo, da v predmetni zadevi o zahtevku ni meritorno odločilo, ampak je tožbo zavrglo, zavrženje tožbe pa ima za posledico, kot da tožba sploh ni bila vložena. Ker ni meritorne odločitve, tudi ni mogoč zaključek o tem, katera pravdna stranka je uspela in katera ne, s sklenitvijo nove najemne pogodbe pa je toženka tudi sicer priznala, da je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen. Dodaja, da je sodišče prve stopnje stroške toženke priznalo v previsoki višini ter v nasprotju z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP. Njene druge pripravljalne vloge ni moč opredeliti kot potrebne vloge, saj je to vlogo vložila na samem naroku in bi navedbe iz te vloge lahko podala neposredno na naroku, podredno pa jo greš šteti zgolj kot drugo vlogo po tar. št. 20/4 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj gre za krajšo in strokovno neobrazloženo vlogo. Odgovora na spremenjeno tožbo ni moč opredeliti kot odgovora na tožbo v skladu z določbo tar. št. 20/1 OT, tudi četrte pripravljalne vloge toženke ni opredeliti kot potrebne vloge, saj je to vlogo vložila tik pred narokom, v njej pa ni podala nobenih novih ali relevantnih navedb. Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni na način, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s pripadajočo stroškovno posledico v breme toženke, oziroma podredno, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico. Zahteva vračilo pritožbenih stroškov.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev ter zahteva vračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

6.Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, izpodbijani sklep ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus, v njem tudi ni nobenih drugih pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je jasen in razumljiv. Enako neutemeljen je očitek relativne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša le na napačen prenos podatkov glede odločilnih dejstev iz natančno določene listine v sodbi/sklepu, česar pa pritožba konkretno ne opisuje in zgolj navaja, da je slednja kršitev podana iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je ugotovitveni zahtevek utemeljevala tudi zaradi morebitnega prisilnega uveljavljanja neporavnane najemnine. Navedeni očitek spada v zakonski dejanski stan kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni podan, kot že zgoraj obrazloženo. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu odločitve o stroških postopka.

7.Tožnica je zoper toženko vložila tožbo na izpraznitev nepremičnine, pritličnega stanovanja v hiši na naslovu ..., zaradi poteka najemnega razmerja. Po vložitvi tožbe sta pravdni stranki sklenili novo najemno pogodbo za isto stanovanje, zato je tožnica s spremembo tožbe zahtevala ugotovitev, da je toženka od 11. 2. 2024 do 1. 8. 2024 nezakonito, brez pravnega naslova zasedala navedeno stanovanje. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe dopustilo.

8.Drugi odstavek 181. člena ZPP določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Pravni interes je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe, katere obstoj mora izkazati tožnik. Predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj. V razmerju do dajatvene in oblikovalne sodbe je ugotovitvena sodba šibkejše pravno varstvo, saj slednja drugače od prvih dveh nima učinka izvršljivosti oziroma oblikovalnega učinka. Zato je enotno sprejeto stališče, da ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je ob vložitvi tožbe zaradi izpraznitve nepremičnine, obstajal pravni interes tožnice, vendar je ta s sklenitvijo nove najemne pogodbe odpadel, medtem ko pravni interes za ugotovitev nezakonitega zasedanja nepremičnine ne obstaja, saj tožnici takšna ugotovitev ne bi prinesla nobene pravne koristi, posledično nima pravnega interesa zaradi stroškovnega zahtevka, zaradi česar je njeno tožbo zavrglo.

10.Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Tožnica z vložitvijo ugotovitvene tožbe zasleduje cilj (morebitnega) prisilnega uveljavljanja plačila najemnine za obdobje, ko je toženka brez pravne podlage bivala v stanovanju (od dne 11. 2. 2024 do 1. 8. 2024), vendar bi tožnica isti cilj lahko dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala plačilo zaradi uporabe nepremičnine brez pravne podlage - uporabnino. Ker ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku, da tožnica ni izkazala obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki jo je vložila. Ker ni podana procesna predpostavka pravnega interesa, tožba tožnice ni dopustna in jo je na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, vsa ostala pritožbena navajanja pa so neutemeljena.

11.V tem oziru sodišče druge stopnje še dodaja, da niso utemeljene niti pritožbene navedbe o obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo zaradi povrnitve stroškov postopka. Pri tej zatrjevani koristi gre po praksi Vrhovnega sodišča za ekonomski interes, saj se z njo izkazuje le pravovarstvena potreba do stroškov kot stranske posledice odločanja o glavni stvari, ne pa tudi pravovarstvena potreba v odnosu do glavnega predmeta postopka, ki je v tem primeru nezakonito zasedanje nepremičnine. Če torej stranka ne izkazuje pravovarstvene potrebe glede glavne stvari, je ne more izkazati niti glede stroškov.

12.Enako neutemeljene so pritožbene navedbe o stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje glede na uspeh v postopku. S stališča tožene stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP zavrnilna sodba oziroma sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je torej tožnica ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, se je kasneje izkazalo, da ga zaradi sklenitve nove najemne pogodbe nima več. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo, tožnici pa je pravilno naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke, saj je v pravdi popolnoma propadla.

13.Niso utemeljene pritožbene navedbe, da toženka ni upravičena do priznane nagrade za drugo in četrto pripravljalno vlogo. V drugi obrazloženi pripravljalni vlogi je toženka odgovorila na prvo obrazloženo pripravljalno vlogo tožnice ter v njej substancirano navajala in dokazovala, da je bila nova najemna pogodba z dne 1. 8. 2024 veljavno sklenjena in v izvrševanju, v četrti obrazloženi pripravljalni vlogi pa je odgovorila na drugo obrazloženo pripravljalno vlogo tožnice in v njej podala obrazložene navedbe glede izpolnitve tožbenega zahtevka ter ugotovitvene tožbe.

14.Utemeljeno pa tožnica opozarja, da odgovora na spremenjeno tožbo ni moč opredeliti kot odgovora na tožbo skladno z določbo tar. št. 20/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). OT pozna zgolj en odgovor na tožbo, vse druge vloge pa so opredeljene in ovrednotene kot obrazložene pripravljalne vloge oziroma vloge. Za obrazloženo vlogo, s katero je odgovorila na spremembo tožbe, toženki pripada nagrada v višini 100 točk skladno s tar. št. 20/3 OT.

15.Posledično je sodišče druge stopnje odločitev o stroških spremenilo in stroške na novo izračunalo, ob tem pa upoštevalo s strani sodišča prve stopnje pravilno priznane stroške ter načelo potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) ter OT. Priznani stroški toženke tako znašajo 857,54 EUR.

16.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa njeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

17.Ker je tožnica s pritožbo uspela le v neznatnem delu, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispevala k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (analogna uporaba drugega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Prim. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 148, 149, 152.

2Prim. VSRS Sklep I Up 106/2024 z dne 20. 6. 2024.

3Prim. N. Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 30 in tudi npr. VSL Sklep I Cpg 627/2010 z dne 8. 6. 2010.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 181, 181/2, 274, 274/1

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 20, 20/1, 20/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia