Jedro

Vendar je v isti sodni praksi izpostavljeno, da lahko sodišče pri presoji navedene procesne predpostavke upošteva tudi okoliščine, ki so javno (splošno) znane, četudi jih upnik izrecno ne navede. Posebej je bilo tudi pojasnjeno, da že sama daljša časovna odmaknjenost od zadnje prodaje utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev. Navedeni vidik je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zanemarilo, ko ni upoštevalo, da je od konca predhodnega postopka neuspešne izvršbe poteklo že skoraj štiri leta, kar je zagotovo zadostna spremenjena okoliščina.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog za izvršbo in odločilo, da sam krije svoje izvršilne stroške.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sprejeta odločitev ni ustrezno obrazložena, odločitev pa je tudi arbitrarna. Meni, da se sodišče prve stopnje nepravilno sklicuje na sodno prakso glede zahteve, da mora upnik v ponovnem predlogu za izvršbo na isto izvršilno sredstvo, ki je bilo predhodno neuspešno, navesti spremenjene okoliščine. Meni, da zadošča kot taka okoliščina, da je od ustavitve predhodnega postopka preteklo že štiri leta. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upnikovemu predlogu za izvršbo ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. S takšno razlago se tudi preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje s takojšnjo sprožitvijo novega izvršilnega postopka. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.1

5. Vendar je v isti sodni praksi izpostavljeno, da lahko sodišče pri presoji navedene procesne predpostavke upošteva tudi okoliščine, ki so javno (splošno) znane, četudi jih upnik izrecno ne navede. Posebej je bilo tudi pojasnjeno, da že sama daljša časovna odmaknjenost od zadnje prodaje utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev. Navedeni vidik je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zanemarilo, ko ni upoštevalo, da je od konca predhodnega postopka neuspešne izvršbe poteklo že skoraj štiri leta, kar je zagotovo zadostna spremenjena okoliščina.

6. Posebna pozornost spremenjenim okoliščinam mora biti podana takrat, ko je časovno obdobje od zadnjega poskusa izvršbe kratko (npr. nekaj mesecev), saj je tedaj lahko utemeljeno sklepanje, da je podan nov predlog za izvršbo le z namenom, da se zaobide prisilna zakonska določila o maksimalnem številu zaporednih poskusov prodaj.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje predlogu za spremembo izpodbijanega sklepa ni sledilo, saj je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi nedevolutivno.2 Sodišče druge stopnje bi z odločitvijo dolžniku odvzelo pravico do pravnega sredstva.

8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o predlogu za izvršbo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 VSM Sklep I Ip 1042/2017 in VSM Sklep I Ip 521/2019. Zakon o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ posebej ne ureja materije pravnomočnosti in pravila prepovedi ponovne odločitve o isti stvari, zato je v izvršilnem postopku pravilno smiselno uporabiti določila pravdnega postopka (319. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). 2 O ugovoru odloči isto sodišče (sodišče prve stopnje), ki je izdalo sklep o izvršbi.