Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da bi zaradi razpolaganja A.A. z nepremičninama s prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014, v času, ko teče ta upravni spor, bil (verjetno) onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na teh parcelah, tudi če bi ta uspela v tem upravnem sporu, saj ne bi mogla več doseči odprave po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 (tudi) v obsegu glede parcel 1318/30 in 1318/31, če bi bila zemljiškoknjižna lastnica teh parcel druga oseba, se sodišče strinja. Za izdajo odločbe o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31 namreč ne bi več izkazovala pravnega interesa, saj take odločbe zoper tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, ne bi bilo mogoče izvršiti. Verjetno razpolaganje A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 pa je izkazano s tožbi priloženo prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014.
I. Zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se:
1. A.A., stanujoč na naslovu ... prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnin s parc. št. 1318/30 k.o. ... (ID ...) in parc. št. 1318/31 k.o. ... (ID ...), ter
2. A.A., stanujoč na naslovu ... prepoveduje predlaganje vknjižbe pridobitve ali predznambe pridobitve lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 1318/30 k.o. ... (ID ...) in parc. št. 1318/31 k.o. ... (ID ...) na ime družbe B. d.o.o. po pogodbi, sklenjeni dne 16. 4. 2014, do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.
II. Odločanje o stroških postopka za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe se pridrži za končno sodno odločbo.
1. Tožnica je 19. 12. 2014 vložila tožbo zoper 2. in 8. točko izreka izpodbijanega akta, s katerim je bilo v ponovnem postopku, v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 950/2014 z dne 28. 10. 2014, odločeno, da se predlogu tožnice z dne 20. 7. 2011 za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici delno ugodi ter se odločba Upravne enote Ljubljana z dne 17. 7. 2007 v 2. točki izreka odpravi v delu, ki se nanaša na vzpostavitev lastninske pravice na parceli št. 1318/24 k.o. ..., v naravi dvorišče, do površine 1.106 m2, kar predstavlja del sedanje parcele št. 1318/29 k.o. ..., in sicer stavbno zemljišče do površine 1.106 m2 (v 1. točki izreka), v preostalem pa je organ predlog tožnice za odpravo 2. točke izreka odločbe z dne 17. 7. 2007 kot neutemeljen zavrnil (v 2. točki izreka). Z izpodbijanim aktom je v nadaljevanju odločeno, da je le ta po pravnomočnosti podlaga za parcelacijo parc. št. 1318/29 na način, da se parcela razdeli na novo parcelo, ki ostane v lasti A.A., in parcelo, pri kateri se vknjiži lastninska pravica na tožnico – del zemljišča v izmeri 1.106 m2 (3. točka izreka), da se parcelacija izvede na zahtevo tožnice po pravnomočnosti tega izpodbijanega akta, spremembe lastniškega stanja pa se v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti po pravnomočnosti tega akta ter po dokončnosti odločbe o parcelaciji (v 4. točki izreka), da se A.A. od dneva izdaje tega izpodbijanega akta do izvedbe sprememb lastniškega stanja v zemljiški knjigi in odločbe o parcelaciji prepoveduje obremenitev in razpolaganje z nepremičnino s parc. št. 1318/29 ter predznamba, zaznamba ali vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 4. 2014, sklenjene med A.A. in družbo B. d.o.o. (v 5. točki izreka), da je odločitev iz 5. točke izreka podlaga za vpis začasne odredbe v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (v 6. točki izreka), da se v preostalem delu zahtevek tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne kot neutemeljen (v 7. točki izreka), da je tožnica dolžna A.A. povrniti stroške tega postopka v znesku 315,37 EUR (v 8. točki izreka) ter da se višji stroškovni zahtevek A.A. kot neutemeljen zavrne (v 9. točki izreka). Tožnica v tožbi navaja, da meni, da bi moralo biti njenemu predlogu za odpravo odločbe z dne 17. 7. 2007 po nadzorstveni pravici ugodeno v celoti, ne le glede (dela) parc. št. 1318/29, pač pa tudi glede parc. št. 1318/30 in 1318/31, saj bi bilo treba upoštevati, da se je odškodnina, določena v denacionalizacijski odločbi z dne 21. 2. 2005, nanašala tudi na ti parceli.
2. Hkrati s tožbo pa je tožnica vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. V tej navaja, da meni, da je začasna odredba zoper A.A., ki v tem postopku nastopa kot stranka z interesom in se vsi učinki sodne ali upravne odločbe nanašajo neposredno nanj, upravičena. A.A. je preko svoje pooblaščenke sklenil pogodbo o prodaji nepremičnin parc. št. 1318/30, 1318/29 in 1318/31, po prepričanju tožnice izključno z namenom, da se onemogoči kakršnakoli realizacija odločbe iz leta 2005 ali da se prepreči pravična ureditev te upravne zadeve. Pogodba, ki je bila podpisana 16. 4. 2014, je po prepričanju tožnice fiktivna in ne odraža prave volje pogodbenih strank. Pogodba je predmet spora na ugotovitev ničnosti, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod št. VIII Pg 2558/2014. Tožnica dalje navaja, da glede na dosedanje postopanje pooblaščenke A.A. obstaja resna nevarnost, da bo z nadaljnjim razpolaganjem z nepremičninami onemogočila vknjižbo lastninske pravice bremen proste na tožnico in na dejanske lastnike in uveljavitev eventualnih drugih terjatev, ki bodo predmet nadaljnjega in drugega postopka. V kolikor se bo družba B. d.o.o. vpisala na nepremičnino, obstaja resna nevarnost, da bo to nepremičnino prodala tretjim osebam in posledično bo zmanjšala tudi svoje premoženje, iz katerega bi se tožnica poplačala, in sicer za škodo, ki ji je povzročena. Iz navedenega razloga je po mnenju tožnice potrebno izdati začasno odredbo, s katero se bo A.A. in družbi B. d.o.o. odtujitev in obremenitev nepremičnin onemogočila. S predlagano začasno odredbo A.A. ne bo utrpel nikakršne škode ter bo še naprej ostal zemljiško knjižni lastnik nepremičnine, omejen bo le glede odtujitve in obremenitve nepremičnin. Tudi če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, A.A. ne bo utrpel nikakršnih neugodnih posledic oziroma hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnici pa bo s tem zagotovljeno, da bo lahko uspešno uveljavila svojo verjetno izkazano terjatev do tožene stranke in vknjižbo svoje nesporne lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožnica sodišču predlaga, naj izda začasno odredbo za čas do 15 dni od pravnomočnosti odločbe v tej upravni zadevi. Predlaga pa izdajo naslednjega sklepa o začasni odredbi: 1. A.A. ali komurkoli po njegovem pooblastilu se prepoveduje obremenitev in odtujitev nepremičnin parc. št. 1318/31, 1318/30, obe k.o. ... za čas do 15 dni od dneva izdaje sklepa o začasni odredbi do pravnomočne odločbe v tej upravni zadevi, 2. A.A. ali komurkoli po njegovem pooblastilu se prepoveduje vpis ali predznamba vpisa lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1318/31 in 1318/30, obe k.o. ... na ime družbe B. d.o.o. po pogodbi, sklenjeni 16. 4. 2014, za čas 15 dni po pravnomočnosti odločbe v tej upravni zadevi.
3. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo v odgovor toženki in stranki z interesom A.A. Toženka v odrejenem roku ni odgovorila. A.A. pa v odgovoru izdaji začasne odredbe nasprotuje ter prereka navedbe tožnice. Ker ni podlage za odpravo odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu, kolikor se nanaša na parc. št. 1318/30 in 1318/31, meni, da tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe glede navedenih nepremičnin. Poleg tega tožnica v zahtevi niti ni navedla, kakšna škoda naj bi ji nastala ter je ni izkazala. Navedbe tožnice, da naj bi bila pogodba z dne 16. 4. 2014, sklenjena med A.A. in družbo B. d.o.o., nična ali navidezna, pa tudi ne držijo. Tožnica le ščiti svoje finančne interese, saj je zaradi ničnosti pogodb, ki jih je sklenila za stanovanja v stavbi na naslovu ..., v nasprotju s 125. členom Stanovanjskega zakona ter 88. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), kupcem dolžna vrniti plačano kupnino ter jim je morda tudi odškodninsko odgovorna. Kupci stanovanj tako niso dejanski lastniki, katerim naj bi bilo ob nadaljnjem razpolaganju A.A. z nepremičninami onemogočeno, da se tudi v zemljiški knjigi vpišejo kot lastniki, kot navaja tožnica. Stranka z interesom pa še navaja, da bi bila v primeru izdaje začasne odredbe sama izpostavljena odškodninskim zahtevkom s strani družbe Revila, glede na zaveze v prodajni pogodbi, ki jih ne bi mogla izpolniti, zaradi česar bi lahko prišlo do razdrtja pogodbe ter bi bila odškodninsko odgovorna za škodo, vrniti bi morala kupnino, ki jo je v delu že prejela, odmerjen in plačan pa je bil tudi že davek.
4. Zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče ugodilo iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.
5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da so procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe izpolnjene. Zahteva, v kateri tožnica predlaga, da se A.A. kot zemljiškoknjižnemu lastniku odredi prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin parc. št. 1318/30 in 1318/31 ter predlaganje vknjižbe pridobitve ali predznambe pridobitve lastninske pravice na teh parcelah v korist družbe B. d.o.o. po pogodbi z dne 16. 4. 2014, se nanaša na sporno pravno razmerje, o katerem je odločeno z upravnim aktom, izpodbijanim s tožbo v tem upravnem sporu (v tem upravnem sporu je sporna odločitev o odpravi po nadzorstveni pravici denacionalizacijske odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31, vrnjenih upravičencu pok. C.C.), tožba pa je dopustna. Tožba je namreč glede na podatke upravnega spisa pravočasna, tožnica (kot stranka v postopku, v katerem je bil izpodbijani akt izdan) je aktivno legitimirana za njeno vložitev, upravni akt je dokončen upravni akt iz 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), podan pa tudi ni noben drug razlog iz 36. člena ZUS-1, zaradi katerega bi moralo sodišče tožbo zavreči. 6. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku tega člena pa tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.
7. Glede na citirano zakonsko določbo je temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti za izdajo začasne odredbe izpolnjen, težko popravljiva škoda, ki bi z izvršitvijo oziroma materialno pravnim učinkovanjem izpodbijanega akta nastala, ter ki mora biti verjetno izkazana. Če se predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe (tretji odstavek 32. člena ZUS-1), kot v obravnavanem primeru, pa mora biti verjetno izkazana tudi potreba po predlagani začasni ureditvi stanja, ki je v zvezi s spornim pravnim razmerjem.
8. Tožnica v zahtevi kot verjetno nastalo težko popravljivo škodo navaja razpolaganje A.A. s prodajno pogodbo, sklenjeno z dne 16. 4. 2014, s parcelama št. 1318/30 in 1318/31, obe k.o. ..., v korist družbe B. d.o.o., in nadaljnje razpolaganje te družbe z navedenima parcelama v korist tretje osebe. Po navedbah v zahtevi bi bila zaradi razpolaganja A.A. z navedenima parcelama, ki sta bili njegovemu pravnemu predniku kot upravičencu vrnjeni z odločbo prvostopenjskega organa z dne 17. 7. 2007, kot – po tedanjem zemljiškokatastrskem stanju - del parcele št. 1318/24, in ki z izpodbijano odločbo, s katero je po nadzorstveni pravici odločba z dne 17. 7. 2007 odpravljena v obsegu le glede dela parcele št. 1318/29, nista zajeti, kar s tožbo napada kot nepravilno, onemogočena realizacija odločbe prvostopenjskega organa z dne 21. 2. 2005 (s katero je bila za podržavljeno premoženje, opredeljeno kot del parcele 1318/5 - po zemljiškokatastrskem stanju ob podržavljenju - upravičencu priznana odškodnina) ter onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na navedenih spornih parcelah 1318/30 in 1318/31. 9. Da bi zaradi razpolaganja A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 s prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014, ki jo je tožnica zahtevi priložila, v času, ko teče ta upravni spor, bil (verjetno) onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na teh parcelah, tudi če bi ta uspela v tem upravnem sporu (ter bi sodišče izpodbijani akt v točki 2. izreka odpravilo), saj ne bi mogla več doseči odprave po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 (tudi) v obsegu glede parcel 1318/30 in 1318/31, če bi bila zemljiškoknjižna lastnica teh parcel druga oseba, torej družba B. d.o.o. ali njen pravni naslednik, se sodišče strinja. Za izdajo odločbe o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31 namreč ne bi več izkazovala pravnega interesa, saj take odločbe zoper tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, ne bi bilo mogoče izvršiti (tako stališče je to sodišče zavzelo že v svoji sodbi I U 1446/2013 z dne 4. 3. 2014, s katero je odločalo o zakonitosti ene predhodnih odločitev prvostopenjskega organa o zahtevi za odpravo odločbe z dne 17. 7. 2007 po nadzorstveni pravici). Verjetno razpolaganje A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 pa je izkazano s tožbi priloženo prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014 (ter tudi iz navedb v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe te stranke ne izhaja drugače, namreč da naj bi pogodbe te stranka ne nameravala v celoti realizirati).
10. Sodišče tako ne pritrjuje stranki z interesom, da verjetno nastala škoda kot pogoj za izdajo začasne odredbe v zahtevi ni navedena in ni verjetno izkazana. Ugotavlja sicer, kot ta stranka trdi, da so neobrazložene ter neizkazane navedbe tožnice v zahtevi, da je pogodba z dne 16. 4. 2014 fiktivna ali nična ter da so skope ter nepopolne navedbe tožnice o tem, kdo naj bi bili dejanski lastniki predmetnih parcel, ki jih v zahtevi omenja (ter te navedbe pojasnjuje stranka z interesom) ter da navedeni – po mnenju te stranke – to niso zaradi ničnosti njihovih pogodb, vendar to za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe pravno ni pomembno. Po presoji sodišča je namreč, kot to izhaja iz točke 9 tega sklepa, tožnici verjetno nastala težko popravljiva škoda izkazana s pogodbo z dne 16. 4. 2014. 11. Kot je sodišče ugotovilo že v 5. točki tega sklepa, tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga, da se A.A. odredi prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin s parc. št. 1318/30 in 1318/31 ter predlaganje vknjižbe pridobitve ali predznambe pridobitve lastninske pravice na teh parcelah v korist družbe B. d.o.o. po prodajni pogodbi z dne 16. 4. 2014, ki jo tožnica opira na predloženo navedeno pogodbo, sklenjeno med A.A. in družbo B. d.o.o. Tak predlog odredbe je usmerjen v preprečitev razpolaganja A.A. kot zemljiškoknjižnega lastnika z nepremičninama s parc. št. 1318/30 in 1318/31, na kateri se nanaša predmetni upravni spor in je po presoji sodišča izdaja take začasne odredbe potrebna, da se prepreči ravnanje A.A., ki bi povzročilo, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
12. Stranka z interesom sicer navaja, da ji bo ob izdani začasni odredbi nastala škoda, saj bi bila izpostavljena odškodninskim zahtevkom s strani družbe B. d.o.o., ker zavez v prodajni pogodbi ne bi mogla izpolniti, zaradi česar bi lahko prišlo do razdrtja pogodbe ter bi bila odškodninsko odgovorna za škodo, vrniti bi morala kupnino, ki jo je v delu že prejela, odmerjen in plačan pa je bil tudi že davek. V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja, da stranka ni izkazala, da bi ji kakršnakoli škoda nastala že zaradi kratkotrajne preprečitve končanja realizacije prodajne pogodbe z dne 16. 4. 2014 po predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe (začasna prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ter začasna prepoved predlaganja vknjižbe pridobitve ali predznambe pridobitve lastninske pravice); kadar sodišče začasno odredbo izda, mu namreč take okoliščine narekujejo prednostno obravnavo zadeve (13.a člen Zakona o sodiščih), začasno odredbo pa je mogoče izdati z veljavnostjo najdlje do izdaje pravnomočne sodne odločbe v upravnem sporu (pri čemer je treba upoštevati, da je pritožba zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena le izjemoma – prvi odstavek 73. člena ZUS-1).
13. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi z izdajo začasne odredbe nastala kakršnakoli škoda za javno korist. 14. Glede na ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz 32. člena ZUS-1, je sodišče izdalo začasno odredbo po predlogu tožnice oziroma v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa.