Jedro

ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v 88. členu ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, oziroma delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da delodajalec te izbire ne bi smel opraviti na podlagi v naprej določenih kriterijev, saj to ni izrecno prepovedano. Ravno z uporabo v naprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se bo lahko delodajalec v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu uspešno branil pred očitkom šikane in diskriminacije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 19.2.2003 in na ugotovitev obstoja ter priznanje pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Presodilo je, da je zaradi zmanjšanja števila oddelkov in zahtev pristojnega ministrstva v zvezi z zasedbo delovnih mest učiteljev praktičnega pouka pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja potreb po delu enega učitelja in da je bila na podlagi upoštevanja kriterijev za izbiro preseženih delavcev iz kolektivne pogodbe dejavnosti na podlagi tega razloga pogodba o zaposlitvi tožniku zakonito odpovedana, ne glede na to, da je bil tožnik v mesecu decembru 2002 s strani sodišča vrnjen na delo v okviru pravnomočne rešitve predhodnega spora o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev določb pravnega postopka vidi revident v tem, da se sodišče prve stopnje ni določno opredelilo do uporabe kriterijev za izbiro preseženih delavcev, ko je na eni strani upoštevalo uporabo kriterijev iz kolektivne pogodbe dejavnosti, hkrati pa zavzelo stališče, da uporaba kriterijev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznemu delavcu sploh ni potrebna. Te bistvene kršitve pritožbeno sodišče kljub pritožbenim navedbam ni odpravilo, hkrati pa je samo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o diskriminatornem ravnanju tožene stranke neutemeljeno štelo za nedovoljeno pritožbeno novoto. Poleg tega je sodišče zmotno presodilo posamezna dejstva (napaka pri dodelitvi št. točk sodelavcu B., možnost sodelovanja sodelavcev v postopku izbire, ponareditev datumov o socialnem stanju sodelavcev), ki bi jih moralo šteti za nezakonito diskriminacijo tožnika. Hkrati je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dopustilo uporabo kriterijev za izbiro preseženih delavcev ob hkratnem sklicevanju na določbo novega ZDR.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - ur. p. b. Ur. l., št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožnik v reviziji pavšalno očitanih kršitev določb pravdnega postopka ni konkretiziral v smislu določb ZPP. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati.

Glede uporabe materialnega prava revizijsko sodišče soglaša, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l., št. 42/02) pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posamičnim delavcem v 88. členu ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev preseženih delavcev, oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodba o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro preseženih delavcev iz 100. člena ZDR je predvidena le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (96. člen ZDR). Tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov posamičnim delavcem pa velja določba četrtega odstavka 81. člena ZDR, da razlogi za odpoved ne smejo pomeniti kršitve prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR.

Takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da delodajalec tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne bi smel uporabiti v naprej določenih kriterijev za izbiro preseženih delavcev, saj takšna uporaba kriterijev ni izrecno prepovedana. Ravno z uporabo v naprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec lahko uspešno brani pred očitkom šikane in diskriminacije. Glede na povedano zaradi uporabe kriterijev za izbiro preseženih delavcev iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l., št. 52/94), ki je kot kolektivna pogodba dejavnosti sicer veljala tudi za toženo stranko, sporna odpoved tudi po presoji revizijskega sodišča ni bila nezakonita.

Sodišče je glede vrednotenja kriterijev pri tožnikovem sodelavcu B. ugotovilo napako, vendar je hkrati ugotovilo, da ta napaka na izbiro tožnika ni vplivala. Hkrati revizijsko sodišče soglaša s presojo, da kriterij pretežnega lastništva zasebnega ali mešanega delujočega podjetja pri izbiri preseženih delavcev iz navedene kolektivne pogodbe dejavnosti ni nezakonit ali protiustaven, saj to dejstvo praviloma vpliva na socialni položaj delavca, tako da ga je tožena stranka pri izbiri oziroma pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljeno upoštevala.

V kolikor tožnik v reviziji zatrjuje, da so imeli njegovi sodelavci možnost neposredno sodelovati v postopku izbire delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, tako da so lahko vplivali na izid izbire, in da je šlo za ponarejanje datumov izjav o socialnem stanju, te navedbe pomenijo poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj nižji sodišči navedenih dejstev nista ugotovili. Ker uveljavljanje tega razloga v reviziji ni dovoljeno, gornjim navedbam sodišče ni moglo slediti.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.