Jedro

Ker sodišče kljub tožnikovemu predlogu ni opravilo glavne obravnave, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.

Izrek

1. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se v 1. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

2. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (2. točka izreka).

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.2000 (1. točka izreka) in zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka). Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 15.8.2000. Z njo je bilo tožniku kot soinvestitorju naloženo, da mora v roku 60 dni po prejemu odločbe odstraniti del stanovanjskega objekta tlorisnih izmer 8 x 8 m, lociranega v pritličju pred obstoječim stanovanjskim objektom in obstoječim gospodarskim poslopjem, prvo nadstropje stanovanjskega objekta tlorisnih izmer 16 x 8 m, višine 2,5 m ter zunanje armirano betonske stopnice do prvega nadstropja z balkonom v nivoju plošče nad pritličjem, skupaj tlorisnih izmer 16 m x 1,3 m, vse na zemljišču s parc. št. 1524/1 in 1524/2 k.o. T., ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Z 2. točko izreka so bile za objekt oziroma poseg iz 1. točke poseg določene prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/89, 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97, ZUN), s 3. točko je bilo odločeno, da bo v primeru, da investitorja ne bosta opravila naloženega dejanja, to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške, s 4. točko je bilo odločeno, da bosta stroške izvršbe plačala investitorja na podlagi posebnega sklepa. S 5. točko je bilo določeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da gre v zadevi za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, ki določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Za graditev objektov ali naprav mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, kot to določa 50. člen ZUN, oziroma mora pred pričetkom del dela priglasiti pristojnemu organu, če gre za dela iz 51. člena ZUN.

Pritrdilo je toženi stranki in organu prve stopnje, da je tožnik soinvestitor del in da izvedeni poseg v prostor presega dovoljen poseg iz odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 30.6.2000. Zavrnilo je tožbene ugovore, da ni imel možnosti sodelovati v inšpekcijskem postopku, da je izdal odločbo nepristojni organ, ker bi jo moral izdati inšpektor za graditev in da vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Presodilo je, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, pravilna in zakonita je izpodbijana odločba. Presodilo je, da odločitev lahko sprejme na seji, ker je bilo dejansko stanje v postopku pred upravnim organom popolno in pravilno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi navaja, da je sodišče tožnika pozvalo k predložitvi dokazil, ki jih je treba predložiti v skladu z določbo 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Tožnik dokazil ni predložil, zato predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni moglo ugoditi.

Tožnik v pritožbi povzema tožbene ugovore in navaja, da v inšpekcijskem postopku ni imel možnosti sodelovanja. Zato ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve inšpektorja nepravilne in v nasprotju z uradnimi evidencami. Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da njegovo sodelovanje v postopku ni potrebno. Če bi v postopku sodeloval, bi lahko dokazal, da spornega posega (novega prizidka) ni. Navaja, da je višji sodnik K. V. v času izdaje upravnega akta z dne 7.10.1983 in upravnega akta z dne 4.4.1986, ki se nanašata na sporni objekt, sodeloval v svojstvu inštance druge stopnje. Pritožbo vlaga tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Navaja, da iz javnih evidenc in ponovno priloženega dokaza izhaja, da je vzdrževana oseba, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku z izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Iz tožbe izhaja, da je tožnik izrecno zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi in opravi ogled na kraju samem. V tožbi je zatrjeval zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje predlogu tožnika ni sledilo in je svojo odločitev sprejelo na seji.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, glede na zahtevo tožnika za opravo glavne obravnave, v določbah ZUS ni imelo podlage za odločanje na seji. Sodišče prve stopnje je pri presoji dejanskega stanja izhajalo iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 3. 8. 2000, skic in fotografij. Toda iz navedenega zapisnika ne izhaja, da je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno, saj je v njem med drugim navedeno, da sta si investitorja za izvedena dela pridobila odločbo o priglasitvi del z dne 30.6.2000. Zato po presoji pritožbenega sodišča zapisnik ne more imeti takšne dokazne vrednosti kot to navaja sodišče. Kršeno pa je bilo tudi načelo kontradiktornosti, ki se izraža tako, da je v postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi tako glede pravnih kot tudi dejanskih vprašanj in o navedbah nasprotne stranke. Glede na navedeno tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Neutemeljen pa je pritožbeni ugovor, da je sedanji višji sodnik K.V. sodeloval v pritožbenem postopku zoper odločbo z dne 7.10.1983 in zoper odločbo z dne 4.4.1986, ki ju je izdal Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SOB L.V.R., saj iz predloženih podatkov to ne izhaja.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti.

K 2. točki izreka Pritožba zoper sklep o oprostivi plačila sodnih taks ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 13. člena ZST mora stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini, potrdilo o dohodkih ter potrdilo o premoženjskem stanju. Iz upravnih spisov izhaja, da tožnik navedenih potrdil ni predložil predlogu, niti na poziv sodišča prve stopnje. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.