Jedro

Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se odvetnici A. K. O. priznajo stroški zastopanja v višini 348,00 EUR, ki se izplačajo iz sredstev sodišča. V presežku, do višine 429,00 EUR, je njen predlog za odmero stroškov zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je odvetnica pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču prve stopnje je predlagala, naj na podlagi 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), izpodbijani sklep spremeni tako, da odvetnici prizna vse priglašene stroške, podrejeno pa, da pošlje pritožbo sodišču druge stopnje, ki naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep naslovnega sodišča spremeni tako, da odvetnici, poleg že priznanih stroškov zastopanja, prizna še stroške v bruto višini 81 EUR.

3. Navaja, da je v svojem stroškovnem predlogu priglasila nagrado za postopek po tarifi št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), sodišče pa je v svoji odločitvi upoštevalo tarifo št. 3101. Pri priglasitvi stroškov se je sklicevala na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 253/2011, ki se je v 10. in 11. točki obrazložitve postavilo na enako stališče kot ona. V predmetnem postopku je odvetnica prejela sklep o uvedbi postopka, določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v oddelku pod posebnim nadzorom, pregledala medicinsko in ostalo dokumentacijo osebe, bila prisotna na naroku ob pregledu in zaslišanju osebe in se opredelila do podanega mnenja izvedenca. Tako zagotovo ne gre za postopek, opisan v tarifi št. 3101 ZOdvT. V že omenjeni odločbi Vrhovnega sodišča je šlo za praktično identičen postopek kot v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je tam pri odmeri nagrade za postopek uporabilo tarifo št. 3100 ZOdvT. Vrhovno sodišče je to, kot pravilno osnovo, potrdilo v 10. točki obrazložitve omenjenega sklepa. Kje so razlogi za drugačno odločitev sodišča v obravnavanem primeru, odvetnica ne ve. O tem ni v obrazložitvi sklepa napisano nič, zato se izpodbijani sklep ne da preizkusiti. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Grajana odločitev, o uporabi 2. točke tarife številka 3101 (količnik 0,8), je pravilna. V tej tarifi je določena znižana nagrada v nepravdnem postopku, kadar je v njem postavljen le en zahtevek in sprejeta le ena odločitev sodišča. Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarife številke 3101. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica navaja, da je v postopku prejela sklep o uvedbi postopka, določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v oddelku pod posebnim nadzorom ter pregledala medicinsko in ostalo dokumentacijo. Meni, da je zato upravičena do polne nagrade za postopek po tarifni številki 3100. Višje sodišče ocenjuje, da gre pri naštetih dejavnostih za splošen obseg dela postavljenega odvetnika v postopku sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Po podatkih spisa z njene strani opravljeni obseg dela ni odstopal od običajnega odvetnikovega dela v nepravdnem postopku. Obravnavani postopek teče po uradni dolžnosti. Za uvedbo postopka tako ni postavila nobenega zahtevka. V spisu tudi ni podatkov, da bi v njem podala kakršenkoli zahtevek ali pisno vlogo. Opravila, ki jih navaja ne odstopajo od primerljivih odvetnikovih ravnanj v drugih podobnih postopkih in so v zadostni meri ovrednotena s količnikom 0,8 (1).

6. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 253/2011. V omenjeni odločbi je Vrhovno sodišče odločalo o načinu določitve vrednosti predmeta, ko gre za postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. O tem, kakšen je bil obseg odvetnikovega dela v navedenem primeru (ali je bil večji od običajnega postopka), v odločbi ni govora. Ta zgolj omenja, da je bila uporaba tarife št. 3100 v tem primeru pravilna. Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije pa je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Iz omenjene odločbe ne izhaja, da bi bilo potrebno tarifo št. 3100 uporabiti vsakič, ko sodišče odloča v takšnem postopku. Uporabi se jo le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o uporabi tarife št. 3101 utemeljilo s sklicevanjem na sodno prakso višjih sodišč v podobnih primerih. Tako ne drži pritožbena navedba, da o tem v izpodbijanem sklepu ni napisano nič. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka.

8. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo v pritožbi očitanih kršitev niti uradoma upoštevanih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP in drugi odstavek 339. člena ZPP). Pritožba odvetnice je neutemeljena. Skladno z 2. točko 365. člena ZPP jo je zato višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. O pritožbi odloča sodnik posameznik na podlagi 366.a. čl. ZPP.

(1) Tako tudi: VSL v sklepu II Cp 1447/2011, VSL v sklepu II Cp 1837/2011, VSL v sklepu I Cp 1451/2011.