Jedro

Odločanje imenovanega zdravnika glede bolniškega staleža zavarovanca retrogradno je omejeno le na primere, ko je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika, oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Nobeden od razlogov, ki jih navaja osebna zdravnica v predlogu za retrogradno odobritev staleža tožnika (čakanje na operacijo zaradi stare poškodbe, invalidski postopek) ni takšen, da bi imenovani zdravnik lahko odločal o bolniškem staležu za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 30. 3. 2009. Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da sodbo izpodbija v celoti. Izostanek z glavne obravnave z dne 22. 11. 2012 je upravičil pravočasno. Opravičilu je priložil tudi cel kup fotokopij zdravstvene dokumentacije. Ne strinja se z ostalimi točkami obrazložitve sodbe, saj je iz predložene dokumentacije jasno njegovo zdravstveno stanje, zato prosi, da predloženo dokumentacijo dne 19. 11. 2012 sodišče še enkrat temeljito preuči ali pa se posvetuje z njegovo osebno zdravnico dr. A.A. iz A..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, katere pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

V skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 30. 3. 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep imenovanega zdravnika z dne 10. 3. 2009. Z izpodbijanim sklepom je imenovani zdravnik odločil, da se predlog osebnega zdravnika z dne 9. 3. 2009 glede začasne nezmožnosti za delo tožnika za čas od 1. 1. 2009 dalje zavrže. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Imenovana zdravnica je z odločbo z dne 16. 12. 2008 odločila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 6. 12. 2008 do 31. 12. 2008 zaradi poškodbe izven dela, od 1. 1. 2009 dalje je za delo zmožen. Odločba je postala dokončna in pravnomočna, saj se tožnik zoper njo ni pritožil. Dne 9. 3. 2009 je tožnikova osebna zdravnica vložila pri imenovanemu zdravniku predlog za podaljšanje bolniškega staleža, ki je bil s strani osebne zdravnice tožniku odobren dne 9. 2. 2009. Osebna zdravnica je v predlogu za podaljšanje bolniškega staleža zapisala, da tožnik želi bolniški stalež za nazaj od 1. 1. 2009 do 8. 2. 2009 zaradi stare poškodbe, da čaka na operacijo kolka, da postopek na invalidski komisiji še ni zaključen. Vsi izvidi, ki jih je osebna zdravnica priložila k predlogu so izvidi starejšega datuma in sicer iz leta 2008. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da iz medicinske dokumentacije, ki sta jo predložili tako tožeča kot tožena stranka, ni razvidno, da bi prišlo pri tožniku v tem obdobju do poslabšanja zdravstvenega stanja, zgolj dejstvo, da je bil tožnik v invalidskem postopku pa ni razlog za začasno nezmožnost za delo.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s sprem.) in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/2003 s sprem.). Skladno z 2. odstavkom 80. člena ZZVZZ je izbrani osebni zdravnik pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo do 30 dni. Po drugem odstavku 81. člena ZZVZZ imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni, odločitev o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika pa je v pristojnosti zdravstvene komisije. Po določbi 232. člena POZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe, po določbah 1. odstavka 233. člena POZZ pa osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca. Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za 3 dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od 3 dni.

V predmetni zadevi iz dejanskega stanja izhaja, da je bil bolniški stalež tožnika pravnomočno zaključen na podlagi odločbe imenovane zdravnice z dne 16. 12. 2008 z dnem 31. 12. 2008. Po citirani odločbi je bil tožnik od 1. 1. 2009 dalje za delo zmožen. Osebna zdravnica je v svojem predlogu imenovani zdravnici dne 9. 3. 2009 predlagala, da se naj tožniku odobri bolniški stalež za nazaj od 1. 1. 2009 do 8. 2. 2009 zaradi stare poškodbe in ker tožnik čaka na operacijo kolka.

Bolniški stalež za nazaj je izjema. Osebni zdravnik ga lahko odobri največ za 3 dni za nazaj, od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Tudi odločanje imenovanega zdravnika glede bolniškega staleža zavarovanca retrogradno je omejeno le na primere, ko je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Nobeden od razlogov, ki jih navaja osebna zdravnica v predlogu za retrogradno odobritev staleža ni takšen, da bi imenovani zdravnik sploh lahko odločal o bolniškem staležu za nazaj. Nihče ni navajal, da se tožnik ni mogel zglasiti pri osebni zdravnici, ker je bil v bolnišnici ali, da so obstajali drugi utemeljeni primeri, da ni mogel do svoje osebne zdravnice ali da osebni zdravnici ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika.

Protispisne so pritožbene navedbe, da je bil tožnik upravičeno odsoten z glavne obravnave dne 22. 11. 2012. Tožnik je res z vlogo z dne 21. 11. 2012 sodišče seznanil, da se zaradi zdravstvenih težav ne more udeležiti glavne obravnave, vendar sodišču ni predložil dokazila o zdravstvenih težavah, ki mu onemogočajo pristop na sodišče. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo njegov izostanek kot neupravičen. Iz nobene od 26-ih prilog, ki jih je tožnik vlogi priložil ne izhaja, da tožnik ni sposoben pristopiti na glavno obravnavo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.