Jedro

Ugotovitev v sklepu o poplačilu, koliko znaša preostanek (neplačane) upnikove terjatve, ne more predstavljati izvršilnega naslova. Sposobnost izvršljivosti imajo namreč le tiste sodne odločbe oz. njihovi deli, v katerih je dolžniku izrecno in nedvoumno naložena izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 23. 6. 2010 ter zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper ta sklep je upnica vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi citira določila 17. člena ZIZ (glede izvršilnega naslova), prvi odstavek 19. člena ZIZ (glede izvršljivosti sodne odločbe) ter 21. člen ZIZ (glede primernosti izvršilnega naslova za izvršbo). Navaja, da je v sklepu o poplačilu In 231/2004 z dne 16. 6. 2005 sodišče (med drugim) ugotovilo tudi znesek njene celotne terjatve do dolžnice na dan 16. 6. 2005 (točka I.2. izreka) ter odločilo, da znaša njena neplačana terjatev 21.248.873,73 SIT (oz. 88.669,98 EUR) in se obrestuje od 17. 6. 2005 dalje (IV. točka izreka). Navedeni sklep je pravnomočna in izvršljiva sodna odločba v smislu 17. in 19. člena ZIZ. To izhaja tudi iz odtisnjenega žiga in zapisa na sklepu, kjer je razvidno, da je postala odločba pravnomočna in izvršljiva 11. 7. 2005. Navedena odločba lahko predstavlja izvršilni naslov. Če pa ima sodišče pomisleke zaradi tega, ker je bil v prvotni nepremičninski izvršbi izvršilni naslov notarski zapis, pa je treba pojasniti, da ne gre za nikakršno podvajanje izvršilnih naslovov za isto terjatev. Sklep o poplačilu je namreč natančno določil višino in obrestovanje upničine denarne terjatve, torej predmet in vrsto izpolnitve, ki jo sedaj uveljavlja upnica, jasno sta določeni tudi upnica in dolžnica te terjatve, sodišče pa v sklepu o izvršbi lahko določi tudi rok za (prostovoljno) izpolnitev obveznosti. Notarski zapis, ki ga omenja sodišče prve stopnje, je upnica predložila k nepremičninski izvršbi in je v navedenem spisu. Stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko upnica svojo terjatev uveljavljala le na podlagi notarskega zapisa, ki ga je predložila v nepremičninski izvršbi, je preozko in preveč togo ter v nasprotju z namenom in logiko določb ZIZ, ki opredeljujejo izvršilni naslov. Po drugi strani pa bi sodišče lahko nov predlog za izvršbo, ki mu je upnica priložila pravnomočen in izvršljiv sklep o poplačilu, upoštevalo kot predlog za novo izvršilno sredstvo (rubež plače) na podlagi že izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi In 57/2003 z dne 26. 1. 2004, na katerega se izrecno sklicuje tudi I.2. točka sklepa o poplačilu. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrne, oz. podrejeno, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžnici pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo meni, da upnica preširoko tolmači določilo člena 17. člena ZIZ. Sklep o poplačilu iz postopka nepremičninske izvršbe (In 231/2004 oz. in 57/2003) ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu katerekoli točke določila 17. člena ZIZ, saj predstavlja zgolj enega od procesnih sklepov, izdanih v postopku nepremičninske izvršbe. Prvostopno sodišče bi zaradi te pomanjkljivosti lahko predlog za izvršbo celo zavrglo in ne le zavrnilo. Neutemeljeno pa je tudi zatrjevanje upnice, da bi lahko sodišče predlog za izvršbo, ki ga je upnica vložila na podlagi sklepa o poplačilu, štelo kot predlog za novo izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku In 57/2003. Pri izterjavi denarnih terjatev je zadnje izvršilno dejanje vedno poplačilo upnika – torej sklep o poplačilu in je takrat tudi postopek končan. Upnik ima možnost le do konca izvršilnega postopka predlagati novo izvršilno sredstvo. S sklepom o poplačilu In 231/2004 z dne 16. 6. 2005 je bil zaključen tudi izvršilni postopek In 57/2003, v katerem je bila upnica M. Š., zaradi česar sedanjega predloga za izvršbo ni moč upoštevati kot predlog za novo izvršilno sredstvo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in upnici naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev. Odločitev sodišča v sklepu o poplačilu In 231/2004 z dne 16. 6. 2005 o tem, koliko znaša (neplačana) terjatev upnice M. Š., ne predstavlja izvršilnega naslova v predmetnem izvršilnem postopku. S sklepom o poplačilu je sodišče le ugotovilo, kolikšen del terjatve upnice je bil poplačan s kupnino od prodane nepremičnine, ugotovitev sodišča glede preostanka upničine terjatve pa ne more predstavljati izvršilnega naslova. Sposobnost izvršljivosti imajo namreč le tiste sodne odločbe oz. njihovi deli, v katerih je dolžniku izrecno in nedvoumno naložena obveznost plačila določenega denarnega zneska oz. izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve. Nima pa takšne sposobnosti del sodne odločbe, ki le ugotavlja obstoj določene pravice ali pravnega razmerja med strankama. V izreku sklepa o poplačilu In 231/2004 z dne 16. 6. 2005 dolžnici ni bila nikjer naložena izpolnitev kakšne obveznosti; ugotovitev o tem, koliko znaša (še neplačana) upničina terjatev do dolžnice, pa je le informativne narave (kot npr. tudi ugotovitev, za kolikšen znesek terjatve se nek izvršilni postopek še nadaljuje) in v izrek sklepa o poplačilu niti ne sodi.

7. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje lahko predlog za izvršbo upoštevalo kot predlog za novo izvršilno sredstvo (rubež plače) na podlagi že pravnomočnega sklepa o izvršbi In 57/2003 z dne 26. 1. 2004. Iz upničine vloge z dne 2. 6. 2010 ni razvidno, da bi upnica v tej vlogi predlagala razširitev izvršbe In 57/2003 z novim izvršilnim sredstvom. Upničina vloga z dne 2. 6. 2010 je namreč naslovljena kot predlog za izvršbo, kot izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagana (nova) izvršba, pa je naveden in priložen sklep o poplačilu In 231/2004 z dne 16. 6. 2005. Tako iz naslova kot iz vsebine vloge z dne 2. 6. 2010 je torej razvidno, da gre za (nov) predlog za izvršbo, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da upnica v tej vlogi ni niti podredno predlagala, naj sodišče v primeru, da te njene vloge ne bo štelo kot predlog za izvršbo, to vlogo obravnava kot predlog za novo izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku In 57/2003. 8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je upničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, ki v konkretnem primeru k odločitvi o pritožbi ni pripomogla, tudi dolžnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).