Jedro

Ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, če priglašena ograja presega višino, ki jo Odlok o pomožnih objektih določa za pomožne objekte - medposestne ograje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.2.2001. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote R. z dne 1.6.2000, s katero je ta zavrnila njegovo zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za legalizacijo ograje v višini 1,1 m vzdolž meje med parcelama št. 257/1 in 1872/1 k.o. B. O zahtevi je navedeni upravni organ odločil v ponovnem postopku, potem ko je tožena stranka z odločbo z dne 16.5.2000 odpravila prvotno prvostopno odločbo z dne 5.1.1998, s katero je bilo odločeno, da se navedena ograja legalizira, pod pogoji da se polnila med stebriči izvedejo na način, ki je v območju B. običajen, kar pomeni zamenjavo betonskih polnil z lesenimi pokončnimi elementi do višine 1,20 m ali živo mejo do iste višine, da se ograja izvede brez parapetnega zidu ter da se izvede tako, da se ne moti sosednje posesti.

V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26790, 18793, 47/93, 71/93 in 44/97) in na določbo 7. točke 2. člena Odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja (Odlok o pomožnih objektih, Uradni list RS, št. 9/91, 14/92 in 79/94), ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da je tožnik priglasil legalizacijo že zgrajene ograje visoke 1,10 m (podstavek 30 cm in betonski elementi 80 cm). Sodišče soglaša s toženo stranko, da take ograje glede na navedeno določbo Odloka ni mogoče opredeliti kot pomožni objekt, za katerega zadostuje priglasitev. Po navedeni določbi Odloka se namreč kot pomožni objekti štejejo medposestne ograje do višine 0,80 m. Sodišče soglaša s toženo stranko, da se pri višini ograje upošteva tudi 30 cm visok betonski podstavek. Po presoji sodišča na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika na nov Odlok o pomožnih objektih, sprejet dne 7.2.2001, torej v času, ko je tekel upravni spor, ki dovoljuje gradnjo ograj v dimenzijah kot je sporna ograja. Zakonitost upravne odločbe se namreč presoja po pravnem in dejanskem stanju v času odločanja v upravnem postopku na prvi stopnji oziroma na drugi stopnji, če o zadevi meritorno odloči pritožbeni organ. Prav tako na drugačno odločitev o zadevi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, ki se nanašajo na druge investitorje in druge ograje.

Tožnik v pritožbi navaja, da je ograjo, ker je bila v slabem stanju, obnovil. Po prijavi je prišla inšpektorica, ki je ograjo izmerila. Menila je, da je ograja v mejah predpisov, zato je mogoča legalizacija. Zato je priglasil legalizacijo ograje. Čeprav mu je bilo rečeno, da je vse v redu in da bo izdana odločba v skrajšanem postopku, je bila dne 5.1.1998 izdana odločba, s katero je bila legalizacija ograje dovoljena s pogojem, da zamenja polnila ograje. Ker za ta pogoj ni pravne podlage, je zoper odločbo vložil pritožbo. Tožena stranka je prvostopno odločbo odpravila z utemeljitvijo, da priglašena ograja višine 1,10 m presega višino 0,80 m, zato bo mogoče izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del le s pogojem znižanja ograje do višine 0,80 m, kolikor pa znižanje ni izvedljivo, bo moral investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za tako odločitev ni pravne podlage in pomeni poseg v njegovo že pridobljeno pravico. Prvostopni upravni organ v ponovnem postopku ni ravnal po navodilih tožene stranke in ni obravnaval možnosti znižanja ograje, kar je v nasprotju z določbo 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ne strinja se z vsebino zapisnika o opravljenem ogledu.

Zapisnik je bil brez njegove vednosti naknadno popravljen. Navaja še, da se oporni zid v višino ograje ne všteva. Ne strinja se s sodiščem, da ugovori, ki se nanašajo na druge investitorje in druge ograje, ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi, saj Ustava RS vsem državljanom zagotavlja enake pravice. Glede na navedeno so podani vsi pritožbeni razlogi iz 72. člena ZUS. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna.

Razlogi, ki jih pri tem navaja, so pravilni in imajo podlago v podatkih predloženih upravnih spisov in v določbi 62. člena ZUN in določbi 7. točke 2. člena Odloka o pomožnih objektih, na kateri se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Glede na navedeni določbi je bistveno za odločitev v tej zadevi vprašanje, ali je objekt - medposestna ograja, ki jo je priglasil tožnik, pomožni objekt. Odgovor na to vprašanje daje navedena določba Odloka o pomožnih objektih. Iz te izhaja, da so pomožni objekti le medposestne ograje do višine 0,80 m. In ker je bilo v postopku ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa in sicer iz tožnikove vloge o dovolitvi priglašenih del, ter zapisnika o opravljenem ogledu z dne 18.5.2000, da je predmet priglasitve ograja, ki presega v odloku navedeno višino in je zato ni šteti za pomožni objekt, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Vsebino zapisnika o ogledu z dne 18.5.2000 je tožnik potrdil s svojim podpisom in nanj ni imel pripomb. Zato pavšalnih tožnikovih navedb glede vsebine zapisnika ni mogoče upoštevati. V podatkih spisa ni podlage za zatrjevanje tožnika, da upravni organ v ponovnem postopku ni ravnal po navodilih tožene stranke. Iz teh namreč izhaja, da je bil skladno z navodili tožene stranke postopek dopolnjen z ogledom na kraju samem in to prav zaradi ugotovitve, ali je priglašeno ograjo šteti za pomožni objekt. Ograje drugih investitorjev niso predmet tega postopka, zato ugovorov, ki se nanje nanašajo, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati.

Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.