Jedro

Stališče sodne prakse je, da določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) omogočajo pritožbo le zoper sklep, v katerem je sodišče vsebinsko odločalo o predlagani začasni odredbi. To neposredno izhaja iz drugega stavka šestega odstavka obravnavanega člena, ki opredeljuje učinke vložene pritožbe, ki ne zadrži izvršitve

izdane

začasne odredbe.

Sklepanja, da je zakon določil posebno pritožbo zoper vse odločitve, ki se nanašajo na zahtevo za izdajo začasne odredbe, nima opore niti v ostalih določbah 32. člena ZUS-1, še zlasti ne v prvem odstavku, ki določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, če ta zakon ne določa drugače.

ZUS-1 določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je tako predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo, ne pa tudi zoper sklep s katerim je sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da obravnavana pritožba ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo.

Izrek

Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026 se zavrže.

Obrazložitev

1.Naslovno sodišče je s sklepom IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026 zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta ga vložila tožnika.

2.Tožnika sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo. V njej se sklicujeta na vse tri pritožbene razloge. Nasprotujeta odločitvi sodišča, da zoper navedeni sklep ni dovoljena pritožba. V nadaljevanju povzemata navedbe, ki sta jih že podala v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe in se nanašajo na nepravilnosti v upravnem postopku. Dodatno pa se tožnika sklicujeta, da navedeni sklep naslovnega sodišča ne zavzema stališča o trditvah tožnikov, da gre pretežno za legalni objekt in je zato sodišče predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljeno zavrglo. Očitek se nanaša tudi na obrazložitev sklepa v tem delu. Tožnika sodišču predlagata, da pritožbo s spisom odstopi Vrhovnemu sodišču RS (VSRS), ki naj pritožbi zoper uvodoma navedeni sklep ugodi, izpodbijani sklep spremeni v celoti in ugodi izdaji začasne odredbe za odlog izvršbe sklepa o dovolitvi izvršbe do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu. Podredno pa, da uvodoma navedeni sklep v celoti odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Stališče sodne prakse je, da določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) omogočajo pritožbo le zoper sklep, v katerem je sodišče odločalo o začasni odredbi. Gre za primere, ko je sodišče vsebinsko odločilo o predlagani začasni odredbi. To neposredno izhaja iz drugega stavka šestega odstavka obravnavanega člena, ki opredeljuje učinke vložene pritožbe, ki ne zadrži izvršitve

izdane

začasne odredbe.

5.Začasna odredba je lahko izdana samo, če sodišče ugotovi, da so zanjo izpolnjeni pogoji, določeni v drugem oziroma tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Začasna odredba pomeni oviro za izvršitev izpodbijanega upravnega akta in s tem izjemo od pravila, da tožba v upravnem sporu ne vpliva na izvršitev (prvi odstavek istega člena), zato je v tem pogledu smiselna tudi nadaljnja zakonska zahteva iz šestega odstavka po hitrem odločanju pritožbenega sodišča. To naj brez odlašanja, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe, odloči o upravičenosti odrejenega zadržanja izvršitve izpodbijanega upravnega akta. Sklepanja, da je zakon določil posebno pritožbo zoper vse odločitve, ki se nanašajo na zahtevo za izdajo začasne odredbe, nima opore niti v ostalih določbah 32. člena ZUS-1, še zlasti ne v omenjenem prvem odstavku, ki določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, če ta zakon ne določa drugače.

6.Sodišče nadalje še pojasnjuje, da prvi odstavek 82. člena ZUS-1 določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je tako predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo, ne pa tudi zoper sklep s katerim je sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da obravnavana pritožba ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo.

7.S pravnim poukom v izpodbijanem sklepu sta bila tožnika o tem tudi poučena.

-------------------------------

1Tako stališče izhaja iz sklepov VSRS I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 in I Up 187/2019 z dne 23. 10. 2019.

2Prav tam.

3VSRS je v sklepu VSRS I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 sicer pojasnilo, da je bilo v sodni praksi VSRS večkrat zaznati, da so se pritožbe obravnavale, saj so bile zavrnjene. Navaja sklep I Up 518/2012 z dne 28. 11. 2012 in I Up 506/2011 z dne 19. 10. 2011, kjer pa je šlo v večini primerov za obravnavo pritožb zoper zavrženje tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. V sklepu I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 pa je zavzelo izrecno stališče, da samostojna pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za začasno odredbo ni dovoljena.