Jedro

Po prvem odstavku 394. člena ZPP je mogoče obnoviti le postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka.

2. Tožnik se je pritožil brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep "odpravi" in dovoli obnovo postopka ter razveljavi vse doslej izdane odločbe v tej pravdi. Navaja, da so sodiščema prve in druge stopnje znani tožnikovi psihiatrični in psihološki izvidi, po katerih je tožnik že od leta 1995 dalje "procesno in pravdno" nesposoben. Kljub temu mu sodišči nista zagotovili zakonitega zastopnika, niti odvetnika, čeprav je tožnik brez prihodkov. S tem sta mu bili krateni pravica do poštenega sojenja in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Sicer pa je tožnik predlog podal iz vseh obnovitvenih razlogov in je bil zato utemeljen že po četrti točki 394. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je po neuspehu v motenjski pravdi 25. 11. 2004 predlagal obnovo pritožbenega postopka, ki se je končal s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1168/2004 z dne 6. 10. 2004. Z navedenim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo vse tožnikove pritožbe, najprej zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 12. 2001 o motenju posesti, nato pa še zoper dva procesna sklepa (z dne 10. 1. 2002 o podaljšanju pritožbenega roka in z dne 17. 1. 2002 o dopustitvi stranske intervencije) ter tudi zoper sklep z dne 30. 10. 2003 v zvezi s predlagano taksno oprostitvijo.

5. Po prvem odstavku 394. člena ZPP je mogoče obnoviti le postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan. V obravnavanem primeru je to samo sklep o motenju posesti. Preostali sklepi, ki jih je v pritožbenem postopku preizkušalo sodišče druge stopnje, namreč nimajo narave sklepa, s katerim se postopek pravnomočno zaključi. V tem delu je bil tožnikov predlog za obnovo postopka očitno nedopusten, zato je izpodbijana odločitev o njegovem zavrženju materialnopravno pravilna.

6. Kot je tožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil tudi njegov predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti nepopoln in nedovoljen. Tožnik zato ni bil upravičen do vsebinskega obravnavanja predloga (prvi odstavek 398. člena ZPP).

7. Nova dejstva in dokazi, na katere se je tožnik skliceval v predlogu, po 430. členu ZPP niso dopusten obnovitveni razlog. V motenjskem sporu je obnova dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP.

8. Prvi razlog je podan, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Po prvem odstavku 366. člena ZPP (veljavnem na dan odločitve o pritožbi – 6. 10. 2004) je sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sklep odločalo o nejavni seji in ne na glavni obravnavi. Dejstvo, da ni bila opravljena pritožbena obravnava in da tožnik ni smel prisostvovati seji senata, torej ni posledica protipravnega ravnanja oziroma nezakonitega postopanja. Brez podlage je zato tožnikov očitek, da ga je pritožbeno sodišče prikrajšalo za njegovo pravico do obravnavanja pred sodiščem. Potemtakem niti ne gre za zakonski obnovitveni razlog, zato tožnik s predlagano obnovo postopka na tej podlagi ne more uspeti.

9. Tožnik se je v svojem predlogu, kot poudarja v pritožbi, res skliceval na "vse" obnovitvene razloge iz 430. člena ZPP, kar pa ne zadošča za formalno popolnost predloga. Tožnik namreč obnovitvenega razloga iz 4. točke 394. člena ZPP sploh ni z ničimer konkretiziral. Ta obnovitveni razlog sicer zajema več različnih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnosti biti pravdna stranka, udeležbo pravdno nesposobne stranke v postopku in njeno zakonito zastopanje ter zastopanje stranke po pooblaščencu. Tožnik je šele v pritožbi izpostavil svojo domnevno pravdno nesposobnost v času motenjske pravde, ni pa pojasnil, zakaj se na to okoliščino brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v predlogu za obnovo postopka. Gre torej za nedopustno pritožbeno novoto, ki je po prvem odstavku 337. člena ZPP pri odločanju o pritožbi sodišče ne sme upoštevati. Tožnik bi moral, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, že v predlogu izkazati obstoj tega obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga za obnovo postopka (drugi odstavek 397. člena ZPP). Končno ni umesten niti njegov očitek sodiščema prve in druge stopnje, češ da jima je bilo znano, kakšno je tožnikovo dejansko zdravstveno stanje. Z navedeno okoliščino ni mogoče opravičiti formalne pomanjkljivosti tožnikovega predloga. V tem postopku namreč sodišče nobenega dejstva, ki bi lahko bilo obnovitveni razlog, ne upošteva samo oziroma po uradni dolžnosti (7. člen ZPP). Sicer pa je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta šele več let po koncu pritožbenega postopka v motenjski pravdi.

10. Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je odločitev o zavrženju tožnikovega predloga materialno pravilna. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP).