Jedro

Sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči vloge, ki ni bila vložena v zadostnem številu izvodov. Takšna vloga ni ne nepopolna ne nerazumljiva, zaradi česar je treba tudi stranko, ki jo zastopa odvetnik, pozvati, naj sodišču predloži zadostno število izvodov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožeče stranke (pravilno: tožbo), ker ni bila vložena v zadostnem številu izvodov.

Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je vložila tožbo s primarnim in podrednim zahtevkom in sicer s primarnim zoper prvo toženo stranko in podrednim zoper drugo toženo stranko. Tožbo je vložila v dveh izvodih. Gre za dve popolnoma samostojni toženi stranki in se pravne posledice, ki zadevajo eno, ne morejo nanašati na drugo stranko. Vsaj za prvo toženo stranko je bila tožba vložena v zadostnem številu izvodov. Šele, če sodišče ne bi ugodilo primarnemu zahtevku, bi v skladu s 3. odstavkom 182. člena ZPP lahko odločalo o podrednem zahtevku, ki se nanaša tudi na drugo toženo stranko. Sicer pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 108. člena ZPP. Po 2. odstavku 108. člena ZPP ne glede na določbe 1. odstavka sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Vendar pa se ta določba ne nanaša na primer, ko tožba, tudi, če jo je vložil odvetnik, ni vložena v zadostnem številu izvodov. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu na podlagi 6. odstavka 108. člena ZPP sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Šele v primeru, ko vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Poleg tega 106. člen ZPP določa, da se lahko, kadar je na nasprotni strani več oseb, ki imajo skupnega zakonitega zastopnika, izročijo vloge in priloge v enem izvodu. Tožeča stranka je v tožbi jasno navedla, da imata obe toženi stranki istega zakonitega zastopnika M.O.. Zato po tej določbi tožbe niti ni bila dolžna vložiti v treh izvodih. Pritožba v nadaljevanju očita sodišču prve stopnje kršitev ustavnih pravic in sicer 22. člena, 15. člena v povezavi s 66. členom in 50. členom, 2. člena in 25. člena. Meni tudi, da je določba 2. odstavka 108. člena ZPP neustavna, zato naj sodišče prekine postopek in začne postopek pred Ustavnim sodiščem RS o oceni ustavnosti te določbe. Sicer pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje zagrešilo zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 6. odstavkom 108. člena ZPP in 2. odstavkom 108. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je dne 28.5.2009 prejelo tožbo zoper dve toženi stranki s primarnim in podrednim zahtevkom. Primarni zahtevek se nanaša na prvo toženo stranko, podredni pa na prvo in drugo toženo stranko. Tožba je bila vložena v dveh izvodih po odvetnici. Ker glede na dve toženi stranki tožba in priloge niso bile vložene v treh izvodih, tožnico pa zastopa odvetnica, je sodišče prve stopnje vlogo (pravilno: tožbo) zavrglo.

Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 6. odstavka 108. člena ZPP in njeno razmerje do določb 1. in 2. odstavka 108. člena ZPP. ZPP namreč določa drugačne posledice za primer, ko je vloga nerazumljiva ali nepopolna, kot jih določa za primer, če ni vložena v zadostnem številu izvodov. Tožba, ki jo je vložila tožnica, ni bila nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj je obsegala vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Če po oceni sodišča prve stopnje ni bila vložena v zadostnem številu izvodov, bi moralo tožnici naložiti, naj v določenem roku predloži sodišču zadostno število izvodov, čeprav jo je zastopala odvetnica. Šele, če ne bi ravnala po tem nalogu, bi tožbo lahko zavrglo. Sicer pa imata obe toženi stranki istega zakonitega zastopnika, zato je v skladu s 3. odstavkom 106. člena ZPP zadostovalo število izvodov, ki jih je sodišču predložila tožnica.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 366. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Do ostalih obširnih pritožbenih navedb, ki niso odločilnega pomena, se v skladu s 1. odstavkom 360. člena ZPP ni opredeljevalo.