Jedro

Pri presoji odločb, s katerima tožniku (policistu, zoper katerega je uveden kazenski postopek) ni bila priznana pravica do pravne pomoči, kot jo ureja 73. člen ZPol, je bistveno vprašanje, ali je tožnik ravnal v skladu s predpisi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 13. 8. 2009 in opr. št. ... z dne 4. 11. 2009 (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici zagotovi pravno pomoč v kazenski zadevi, opr. št. Kpd 88/2009 in mu povrne stroške postopka v višini 518,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka (točka II izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je generalni direktor policije edini, ki lahko odloči o pravici do pravne pomoči. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dve oceni komisij, ki so bile imenovane na podlagi 73. člena Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/1998). Generalni direktor je po prejemu ocene o skladnosti ugotovil, da ocena ni dovolj obrazložena in utemeljena, zato je v skladu s svojimi pristojnostmi zahteval dopolnitev ocene. Generalni direktor policije je tisti, ki na podlagi 5. člena ZPol vodi policijo ter v skladu s 33. členom Zakona o javni upravi (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/2007) izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca. Nesprejemljivo bi bilo, če bi moral generalni direktor ne glede na ugotovljene nepravilnosti v postopku dela komisij PU ... slepo slediti takšnemu mnenju. Generalni direktor policije ima na podlagi 5. in 73. člena ZPol pravico, da ne sledi očitno nepravilnemu mnenju komisije, ki je podala oceno skladnosti tožnikovega ravnanja s predpisi. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 73. člena ZPol. Iz izpodbijane odločbe generalnega direktorja policije in sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je razvidno, katere naloge tožnik ni opravil v skladu z veljavnimi predpisi. Gre za uradno ugotovitev generalnega direktorja policije in komisije za delovna razmerja, zato ne vzdrži resne presoje stališče sodišča prve stopnje, da je generalni direktor vezan na oceno naknadno imenovane komisije. Takšno stališče bi pomenilo, da tožnik ni naredil ničesar v nasprotju s predpisi in da bi morali tožilci zavreči ovadbo oziroma da bi sodišče moralo izreči oprostilno sodbo. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, drugih absolutnih oz. relativnih bistvenih kršitev določb postopka pa pritožba niti ne uveljavlja. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja.

ZPol v prvem odstavku 73. člena določa, da policija zagotovi pravno pomoč policistu, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi. V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZPol komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije za generalno policijsko upravo ali direktor policijske uprave za policijsko upravo, poda oceno o tem, ali je policist uradne naloge opravil v skladu s predpisi. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji (Uradni list RS, št. 26/2003 in 33/2008; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je veljal v času odločanja tožene stranke o zahtevi tožnika za priznanje pravice do pravne pomoči v kazenski zadevi, je v 8. členu določal, da komisija oceni skladnost uradne naloge s predpisi, v zvezi s katero policist zahteva pravno pomoč, ter pošlje obrazloženo oceno skupaj s celotnim spisom generalnemu direktorju policije, ki v skladu z 9. členom Pravilnika odloči o vlogi za pravno pomoč s pisno odločbo v roku 8 dni po prejemu spisa. V izreku odločbe, s katero se vlagatelju odobri ali zavrne pravno pomoč, je potrebno natančno opredeliti zadevo, za katero se upravičencu priznava pravno pomoč do pravnomočnosti sodne odločbe oziroma se mu pravne pomoči ne prizna.

Tožnik, komandir Prometne policijske postaje ... (PPP ...), je uveljavljal pravico do pravne pomoči iz 73. člena ZPol, ker je bil zoper njega uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS; št. 55/2008; KZ-1). Tožniku se je očitala uporaba službenega avtomobila za zasebne namene, nepravilno evidentiranje prisotnosti na delu, ko naj bi bil odsoten, ter neupoštevanje določb Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007; ZP-1) pri izrekanju opozoril trem kršiteljem na področju zagotavljana varnosti cestnega prometa (kršitelji P.L., M.V. in J.H.). Direktor Policijske uprave ... (PU Nova Gorica) je na podlagi 73. člena ZPol imenoval komisijo, ki je ocenila, da je tožnik opravil naloge oziroma ravnal v skladu s predpisi (ocena komisije z dne 9. 6. 2009 - B1). Takšno oceno, sicer z enim ločenim mnenjem, je podala tudi druga komisija, ki je bila imenovana za oceno tožnikovega ravnanja (ocena komisije z dne 5. 8. 2009 - B3). Namestnik generalnega direktorja policije pa je dne 3. 8. 2009 odredil nadzor nad delom delavcev PU ... in PPP .... Iz ugotovitev nadzora naj bi izhajalo (ugotovitve so povzete v izpodbijanih odločbah tožene stranke), da ravnanje PPP ... pri obravnavi vseh treh zgoraj navedenih kršiteljev ni bilo v skladu s predpisi, saj policija ni bila pristojna za vodenje postopkov v navedenih primerih. Generalni direktor policije je z odločbo št. ... z dne 13. 8. 200 (A1) zavrnil tožnikovo zahtevo oziroma mu pravice do pravne pomoči v kazenski zadevi ni priznal, saj se ni strinjal z ugotovitvami komisij, temveč je upošteval mnenja strokovnih služb in ugotovitve strokovnega nadzora. S takšno odločitvijo generalnega direktorja policije se je strinjala tudi Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je s sklepom št. ... z dne 4. 11. 2009 (A2) tožnikovo pritožbo zavrnila.

Za odločitev v tej zadevi je odločilno, ali je generalni direktor policije pri odločanju o pravici do pravne pomoči policistu vezan na ugotovitve oziroma mnenje komisije iz 73. člena ZPol, ali pa lahko odloči v nasprotju z ugotovitvami komisije. Sodišče prve stopnje je namreč zavzelo stališče, da je generalni direktor policije vezan na ugotovitev komisije, zato je štelo, da je njegova odločitev (in s tem tudi odločba Komisije za pritožbe pri Vladi RS) nezakonita že iz razloga, ker ni upošteval mnenja komisije in je kljub pozitivni oceni tožnikovega opravljanja nalog izdal negativno odločbo. Zaradi takšnega stališča sodišče prve stopnje ni po vsebini preverilo ugotovitev iz izpodbijanih odločb tožene stranke in ni ugotavljalo, ali je tožnik ravnal v skladu s predpisi. Takšno stališče je po oceni pritožbenega sodišča napačno. Bistveno je, da o zahtevi odloči generalni direktor policije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski oziroma kazenski postopek, nalogo opravil v skladu s predpisi. Niti iz 73. člena ZPol niti iz 8. in 9. člena takrat veljavnega Pravilnika ne izhaja, da bi bil generalni direktor policije vezan na mnenje komisije in da ne bi smel odločiti drugače, če se z mnenjem komisije ne strinja.

Kot je pravilno ugotovila komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, za odločanje v konkretnem primeru ni bila pravno relevantna dopolnitev ocene z dne 3. 7. 2009 (B2) in imenovanje nove komisije, ki je dne 5. 8. 2009 podala svojo oceno o skladnosti tožnikovega opravljanja nalog s predpisi. Dopolnitev ocene oziroma imenovanje nove komisije namreč zahteva določba 9. člena sedaj veljavnega Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št. 72/2009), ki določa, da lahko generalni direktor od komisije zahteva ponovno presojo dejstev, ali imenuje novo komisijo, ali pa direktorju policijske uprave, ki je pristojen za imenovanje, predlaga imenovanje nove komisije, če meni, da ocena komisije ni pripravljena v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, ali pa z njo ne soglaša. Ker je novi pravilnik pričel veljati 3. 10. 2009, tožnik pa je vložil zahtevo za priznanje pravice do pravne pomoči 1. 6. 2009, se po prehodni določbi novega pravilnika (17. člen) v obravnavani zadevi uporabljajo določbe (starega) Pravilnika, ki v primeru nestrinjanja generalnega direktorja policije z oceno komisije dopolnitve ocene ni določal. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti, ker generalni direktor policije ni upošteval mnenja komisije iz 73. člena ZPol, ni vsebinsko preverjalo ugotovitev tožene stranke, da je tožnik ravnal v nasprotju s predpisi. Za priznanje pravice do pravne pomoči pa je odločilen le odgovor na to vprašanje. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja v tej smeri, je pritožbeno sodišče zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, zaslišati tožnika, vpogledati celotno listinsko dokumentacijo v spisu ter po potrebi izvesti še druge dokaze, na podlagi katerih bo lahko presodilo o utemeljenosti očitkov tožene stranke, da tožnik ni ravnal v skladu z določbami ZP-1. Ko bo dopolnilo dokazni postopek v nakazani smeri, bo lahko ponovno odločilo o tožbenem zahtevku in o stroških postopka.

Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali dejstva oziroma dokaze, ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi, ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, v skladu s 355. členom ZPP dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za tak primer pa gre v obravnavani zadevi, saj sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sploh ni ugotavljalo dejstev glede tega, ali je tožnik naloge opravljal v skladu s predpisi. To pomeni, da ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo lahko odpravilo sodišče druge stopnje, saj bo moralo sodišče prve stopnje v tem delu, glede na zgoraj podana stališča pritožbenega sodišča, ustrezno dopolniti dokazni postopek. Če bi sodišče druge stopnje vsa ta dejstva samo ugotavljalo, bi šlo v takem primeru za prevzemanje pristojnosti sodišča prve stopnje, kar ni namen zakona. Glede na naravo stvari in okoliščine primera ter upoštevaje z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, 33-I/1991 s spremembami; Ustava) zajamčeno pravico strank do pritožbe, dopolnitev postopka s strani pritožbenega sodišča ni možna.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.