Zastaralni rok za uvedbo inšpekcijskega postopka

Datum

28.09.2026

Številka

07121-1/2026/947

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za pojasnilo glede zastaralnih rokov, ki veljajo za uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti pri IP. Zanima vas, v kakšnem časovnem obdobju od nastanka domnevnih kršitev s strani osnovne šole je zakonsko dopustno vložiti uradno prijavo (pobudo) za izvedbo nadzora in izreči globo. Omenjate dva konkretna primera, in sicer posredovanje osebnih podatkov mladoletne osebe s strani šole zunanjim organom brez pisnega soglasja zakonitih zastopnikov ter sistematično nepooblaščeno ustno in telefonsko izmenjavo občutljivih podatkov o zdravstvenem stanju mladoletne osebe med zaposlenimi v šoli in zdravstvenimi delavci brez pisne privolitve staršev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Potrebno je razlikovati med inšpekcijskim postopkom, katerega namen je predvsem ugotovitev in odprava še trajajočih nepravilnosti, ter prekrškovnim postopkom, katerega namen je sankcioniranje že storjene kršitve.

Če je kršitev ob vložitvi pobude/predloga za uvedbo postopka še vedno v teku oziroma se še vedno izvaja, lahko IP v okviru svojih pristojnosti uvede inšpekcijski postopek, če je njegova uvedba v javnem interesu, ter odredi ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s Splošno uredbo. To velja tudi v primeru ponavljajočega ali sistematičnega ravnanja, če takšno ravnanje ob uvedbi nadzora še traja. Drugače pa je pri kršitvi, ki je bila že v celoti zaključena in katere posledic z inšpekcijskimi ukrepi ni več mogoče preprečiti ali odpraviti. V takšnih primerih se inšpekcijskega postopka ne uvede, lahko pa pride v poštev uvedba prekrškovnega postopka, v kolikor ta še ni zastaral. Postopek o prekršku ne bo dopusten, če sta pretekli dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen (t. i. relativni zastaralni rok) oziroma če je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku, torej po preteku štirih let (t. i. absolutni zastaralni rok).

Vložitev pobude/predloga ne pomeni avtomatične uvedbe inšpekcijskega ali prekrškovnega postopka. IP v okviru svojih pristojnosti presodi navedbe v pobudi/predlogu, razpoložljive dokaze ter obstoj pogojev za ukrepanje.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. To pomeni, da IP v mnenju ne more presojati, ali je bilo opisano posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov mladoletne osebe nezakonito.

V zvezi z vašim zaprosilom za pojasnilo glede časovnih omejitev za vložitev pobude/predloga pri IP za uvedbo postopka pa pojasnjujemo, da je pri tem treba razlikovati med inšpekcijskim postopkom, katerega namen je predvsem ugotovitev in odprava še trajajočih nepravilnosti, ter prekrškovnim postopkom, katerega namen je sankcioniranje že storjene kršitve.

Če je torej kršitev ob vložitvi pobude za uvedbo postopka še vedno v teku oziroma se še vedno izvaja, lahko IP v okviru svojih pristojnosti uvede inšpekcijski postopek, če je njegova uvedba v javnem interesu, ter odredi ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s Splošno uredbo. To velja tudi v primeru ponavljajočega ali sistematičnega ravnanja, če takšno ravnanje ob uvedbi nadzora še traja. Drugače pa je pri kršitvi, ki je bila že v celoti zaključena in katere posledic z inšpekcijskimi ukrepi ni več mogoče preprečiti ali odpraviti. V takšnih primerih se inšpekcijskega postopka ne uvede oziroma se ga zaključi, lahko pa pride v poštev uvedba prekrškovnega postopka. Za pretekle, že zaključene kršitve pa je ključno vprašanje, ali je postopek o prekršku še dopustno uvesti. Prvi odstavek 42. člena Zakona o prekrških1 določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen (t. i. relativni zastaralni rok). V skladu s šestim odstavkom istega člena zastaranje sicer pretrga vsako dejanje organa, ki je pristojen za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vložitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku, torej po preteku štirih let (t. i. absolutni zastaralni rok). Sedmi odstavek 42. člena še dodaja, da se zastaranje pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

V zvezi s prvim navedenim primerom – posredovanje osebnih podatkov mladoletne osebe zunanjim organom – bi bilo zato vezano na zastaralne roke za uvedbo prekrškovnega postopka potrebno ugotoviti datum oziroma datume posameznih posredovanj. Če bi se takšna posredovanja še vedno izvajala oziroma bi šlo za ponavljajočo se prakso, pa bi bilo mogoče presojati tudi možnost uvedbe inšpekcijskega postopka. Podobno velja za drugi primer, torej za domnevno sistematično ustno oziroma telefonsko izmenjavo podatkov o zdravstvenem stanju mladoletne osebe med zaposlenimi v šoli in zdravstvenimi delavci. Če takšna izmenjava še vedno poteka, je lahko predmet inšpekcijskega nadzora, pri čemer odsotnost pisne privolitve sama po sebi še ne pomeni nujno nezakonitosti takšne izmenjave. Če je takšno ravnanje že prenehalo, pa se lahko glede posameznih preteklih dejanj presoja predvsem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo prekrškovnega postopka in ali ta še ni zastaral.

Ob tem še opozarjamo, da sama vložitev pobude/predloga ne pomeni avtomatične uvedbe inšpekcijskega ali prekrškovnega postopka. IP v okviru svojih pristojnosti presodi navedbe v pobudi/predlogu, razpoložljive dokaze ter obstoj pogojev za ukrepanje. Zato bi bilo priporočljivo, da se v predlogu čim bolj natančno navedeno datumi oziroma časovna obdobja posameznih ravnanj, način posredovanja oziroma izmenjave podatkov, osebe oziroma institucije, ki so bile vključene, vrste osebnih podatkov, ki so bili posredovani oziroma razkriti ter da se predložijo vsi razpoložljivi dokazi o zatrjevanih kršitvah.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

1Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24, 100/25 – ZS-1 in 10/26.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.