Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da pri presoji ob odločanju o utemeljenosti pripora ne gre za presojo v smislu dokaznih zaključkov na podlagi proste presoje dokazov, kakršno je pristojen opraviti le razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.

Ob odločanju o priporu sodišče presoja kršitve ukrepa prepovedi približevanja, ki jih je storil obdolženec, zato navedbe pritožbe v smeri, da naj bi oškodovanka iskala stik z obdolžencem na dejstvo, da je obdolženec odredbo policije in sklep preiskovalne sodnice, iz katerih so povsem jasno izhajale prepovedi približevanja tako oškodovanki kot njenemu naslovu na dvesto metrov in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, kršil večkrat, nimajo vpliva.

Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan po razveljavitvi prvega sklepa, s katerim je bil pripor pravočasno podaljšan) je pomembno, ali je s sklepom sodišče presodilo vse pogoje za pripor, zamuda pri podaljšanju pripora pa nima vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor, ki je zoper obdolženca odrejen iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšalo tudi po vloženi obtožnici.

2.Pritožbo je vložil obdolženčev zagovornik, po vsebini iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pripor odpravi, podrejeno pa, da ga nadomesti s hišnim priporom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V pritožbi zagovornik izpodbija utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivi dejanji in nasprotuje stališču, da gre pri njegovih navedbah za lastno dokazno oceno ter da sodišče ob odločanju o podaljšanju pripora ne ocenjuje posameznih dokazov, ker je dokazna ocena pridržana razpravljajočemu senatu. Meni tudi, da če s svojo dokazno oceno nima pravice izpodbijati ugotovitev sodišča, nima vsebinske pravice do pritožbe.

5.Zagovornik ima sicer prav, ko meni, da tudi sodišče ob odločanju o priporu opravi določeno presojo dokazov, saj le tako lahko naredi zaključek o tem, ali je sum utemeljen. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi storilo. Kot je pravilno poudarilo, pa pri presoji ob odločanju o utemeljenosti pripora, ne gre za presojo v smislu dokaznih zaključkov na podlagi proste presoje dokazov, kakršno je pristojen opraviti le razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo vse do sedaj zbrane dokaze in podatke, med temi izrecno tudi zagovor obdolženca in izpoved A. A., ki sta nasprotna izjavam oškodovanke in zatem pravilno zaključilo, da je glede na več drugih dokazov, ki jih je v obrazložitvi povzelo, sum utemeljen. Očitek zagovornika, da naj sodišče ne bi upoštevalo izjav B. B. in C. C. je neutemeljen, saj iz zapisnikov o njunem zaslišanju izjave, ki jih v pritožbi našteva zagovornik (da naj oškodovanka ne bi bila v podrejenem položaju, temveč je bila enakovredna verbalna nasprotnica obtožencu in naj bi nanj kričala, da je pijanec, lenuh, narkoman, zasvojenec, da ne skrbi za otroka, da nič ne dela, da je zguba, da se samo kurba z drugimi ženskami) ne izhajajo, zato tudi zaključki zagovornika, da izpovedi teh dveh prič potrjujejo, da naj bi šlo med obdolžencem in oškodovanko za številne medsebojne negativne vrednostne ocene, nimajo opore v zapisnikih, na katere se sklicuje. O tem, da naj bi zaradi uživanja alkohola in marihuane pri oškodovanki prišlo do samopoškodb v spisu ni podatkov in zagovornik tudi ne navaja, na katere primere se pritožba v tem delu nanaša, zato za presojo utemeljenosti suma te pritožbene navedbe nimajo teže. Oškodovanka je sicer ob zaslišanju psihične težave zanikala, zagovornik pa z navedbami, da naj bi bila psihično nestabilna in nihajočega razpoloženja, da se prikazuje kot žrtev, dejansko pomoč z odhodom v skupnost ali psihiatrično pomoč pa odklanja, kot je razumeti uveljavlja nezanesljivost priče, vendar ne navede, kako naj bi takšni podatki vplivali na dejansko stanje, kakor ga je glede utemeljenosti suma ugotovilo sodišče prve stopnje. Katere priče naj bi po presoji zagovornika lahko izpovedale o sledovih udarcev in prijemov na telesu oškodovanke, če bi jih utrpela, pa tega niso izpovedale, zagovornik v pritožbi ni navedel. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilno in dosledno povzelo podatke, ki utemeljujejo sum, da je obdolženec kaznivi dejanji storil, očitek, da naj bi bil povzetek dokazov opravljen selektivno v škodo obdolžencu, pa glede na navedeno ni utemeljen.

6.Ob odločanju o priporu sodišče presoja kršitve ukrepa prepovedi približevanja, ki jih je storil obdolženec, zato navedbe pritožbe v smeri, da naj bi oškodovanka iskala stik z obdolžencem (da naj bi po izpovedi C. C. obdolženca na cesti čakala in po izpovedi D. D. kljub prepovedi z obdolžencem komunicirala po telefonu in se čez čas k obdolžencu sama vrnila), na dejstvo, da je obdolženec odredbo policije in sklep preiskovalne sodnice, iz katerih so povsem jasno izhajale prepovedi približevanja tako oškodovanki kot njenemu naslovu na dvesto metrov in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, kršil večkrat, nimajo vpliva. Kot navaja tudi pritožnik, je oškodovanka v [...] prišla pred obdolžencem, obdolženec pa naj se srečanju ne bi izognil, temveč naj bi na oškodovanko kričal, da je noče videti, naj gre takoj stran, ko naj bi se z otrokom v naročju presedla k drugi mizi, pa naj bi stopil proti njej ter nakazal, da jo bo fizično napadel. Kljub temu, da je E. E. povedal, da trenj med obdolžencem in oškodovanko ni zaznal (povedal je, da je v [...] prišel približno petnajst minut za obtožencem, iz bara pa je prej tudi šel), kot je v izpodbijanem sklepu zapisalo tudi sodišče prve stopnje, pa je povedal, da je obtoženec sedel pri mizi z oškodovanko, s čimer je potrdil tudi kršitev ukrepa prepovedi približevanja.

7.Zagovornik vztraja pri navedbah, da naj bi glede na zapletene medsebojne odnose obdolženec mislil, da s spolnimi odnosi oškodovanka soglaša in naj bi bil glede izpolnjevanja znakov obeh kaznivih dejanj v dejanski zmoti. Vendar so trditve, da naj bi zapleteno razmerje z oškodovanko pri obdolžencu ustvarilo zmotno prepričanje, da sta z oškodovanko v partnerskem odnosu, čeprav s težavami, in naj se ne bi zavedel in hotel izvrševati kaznivih dejanj na njeno škodo, v nasprotju s podatki, da je bila zoper obdolženca s sodno odločbo izrečena prepoved približevanja, to pa na podlagi kazenskih ovadb, ki jih je 12. 5. in 5. 6. 2025 zoper njega podala oškodovanka, kar je (vključno z vsebino ovadb) razvidno tudi iz odredbe Policijske postaje Koper z dne 5. 6. 2025 (A1/7) in sklepa preiskovalne sodnice z dne 6. 6. 2025 (A1/8). V obeh odločbah je bilo tudi zapisano, da se oškodovanka obdolženca boji, da ne želi več biti z njim in jo je strah, da bi nenadzorovano reagiral in jo napadel, prav strah pred obdolžencem pa je oškodovanka tudi v izpovedbi pred sodiščem navedla kot razlog za to, da je obdolžencu na njegovo prigovarjanje 13. 6. 2025 sledila. Sodišče prve stopnje je glede tega v 14. do 16. točki obrazložitve navedlo prepričljive razloge, pritožbene navedbe o zmoti obdolženca pa utemeljenosti suma, da je storil tudi kaznivo dejanje posilstva, ne izpodbijejo.

8.Sklicevanje sodišča na pravnomočne sklepe o priporu in odgovore, ki jih je sodišče na navedbe, ki se v pritožbi ponavljajo, že podalo, je dovoljeno1. Takšno stališče ne pomeni, da upravičenec do pritožbe ne more uveljavljati razlogov, ki jih še ni uveljavljal in je odveč ponavljanje odgovorov, ki so bili že podani. To velja tudi glede navedb v 4. točki pritožbe, glede okoliščin, ki naj bi utemeljevale zaključek o ustreznosti hišnega pripora kot nadomestnega ukrepa. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom izpodbijanega sklepa, da je pripor zoper obdolženca še vedno neogiben in sorazmeren v razmerju do obdolženčeve pravice do osebne svobode, kot je bilo obrazloženo tudi v sklepih pritožbenega sodišča z dne 20. 6. 2025 in 21. 7. 2025, ko so bili razlogi, ki jih tokrat zagovornik ponavlja, že upoštevani.

9.Pritožba, da naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit zato, ker ga je sodišče izdalo po skoraj enem mesecu od vložitve obtožbe in so roki za podaljšanje pripora že potekli, ni utemeljena. Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan po razveljavitvi prvega sklepa, s katerim je bil pripor pravočasno podaljšan) je pomembno, ali je s sklepom sodišče presodilo vse pogoje za pripor, zamuda pri podaljšanju pripora pa nima vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.2 Glede vprašanja pravočasnosti podaljšanja pripora pa zagovornik tudi ne upošteva, da je položaj, v katerem mu sodišče ni moglo vročiti obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora povzročil sam, saj v času odsotnosti zaradi dopusta v priporni zadevi ni poskrbel za prejem pisanj ali nadomeščanje v zvezi s pisanji, ki so odločilna za uveljavljanje obdolženčevih pravic in so vezana na rok. Na to, da zagovornik pisanje sodišča, ki je vezano na rok, pravočasno prejme, ne more vplivati nihče drug, saj je ta okoliščina v celoti v sferi zagovornika. Prav zato, ker je zagovornik edini, ki lahko poskrbi za pravočasen prejem sodnih pošiljk, dejstvo, da predpisi od njega tega izrecno ne zahtevajo, nima vpliva na dolžnost, da zaradi pravočasnega uresničevanja obdolženčevih pravic v pripornih zadevah ravna tako, da ne bo nastal položaj, kakršen je nastal v obravnavanem primeru.

10.Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da so še vedno podani vsi razlogi za pripor, ki je glede na težo kaznivega dejanja in predpisano kazen zanj tudi z vidika dosedanjega trajanja še vedno sorazmeren, zato je bila pritožba kot neutemeljena zavrnjena (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1XI Ips 19156/2021 z dne 9. 9. 2021 in druge.

2XI Ips 68285/2022 z dne 16. 3. 2021, XI Ips 15726/2022 z dne 28. 6. 2022, XI Ips 8230/2017 z dne 6. 6. 2017

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.