Jedro

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je izročilna pogodba, sklenjena dne 5.12.1990 med J.B. kot izročevalcem in L.P. kot prevzemnico glede 1/3 nepremičnin vl.št. 8 in 729 k.o. Z. ter vl.št. 1839 k.o. C., nična in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge iz 385.čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da sta sodišči bistveno kršili določbe pravdnega postopka, ker nista ugotovili vseh dejstev, pomembnih za odločanje. Tako ni bilo ugotovljeno, če spadajo izročena zemljišča v prvo območje kmetijskih zemljišč. Doslej je bil v postopku ugotovljen le bonitetni razred, ki ni bistven. Kolikor je tožeči stranki znano, je bila izročena zaščitena kmetija, kar pa na prvi stopnji tudi ni bilo ugotovljeno. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neugotovljenih odločilnih dejstev in s tem pomanjkanja razlogov v sodbah (13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP) ni podan. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3. odst. 22. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Okoliščina, če spadajo kmetijska zemljišča v prvo območje, pa za razsojo zadeve ni odločilna, kot je poudarilo že sodišče druge stopnje. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična. Z zavrnitvijo tožnikovega zahtevka sta tako sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno uporabili materialno pravo.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).