Jedro

Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom v likvidacijskem postopku takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.

Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana.

Upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.

Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa T., d. o. o., - v likvidaciji (prvi odstavek izreka, v nadaljevanju: subjekt vpisa). Sklenilo je še, da se listine likvidirane družbe (arhivsko gradivo, poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija in dokumentacija o likvidacijskem postopku) nahajajo pri I. T., ... (drugi odstavek izreka).

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Bistveni pritožbeni razlog je, da zapadle terjatve upnika niso v celoti poravnane. Upnik je subjektu vpisa 6. 9. 2017 poslal dopis, s katerim ga je pozval, da poravna dolg v znesku najprej 32.495,66 EUR, nato pa pravilno v znesku 190.723,47 EUR. Do začetka postopka redne likvidacije so bili subjektu vpisa z upnikove strani izdani računi v skupnem znesku 232.695,50 EUR. Likvidacijski upravitelj je 22. 8. 2017 na upnika naslovil elektronsko sporočilo s prošnjo, da se izdani računi stornirajo, ker je subjekt vpisa material pri upniku naročil, ni ga pa prevzel, natančneje materiala ni mogel prodati.

Upniku morajo biti v likvidacijskem postopku vse terjatve poplačane skupaj z obrestmi. Likvidacijski upravitelj tudi ni zagotovil ustreznega zavarovanja za poplačilo njemu znanih terjatev. Upnik sicer svoje terjatve ni prijavil v roku, ki je bil določen v sklepu o začetku redne likvidacije, vendar pa rok ni prekluziven in nima enakih posledic kot, če je začet stečajni postopek. Če upnikovi pritožbi sodišče druge stopnje ne bo ugodilo, bo vložil tožbo za ugotovitev ničnosti tega sklepa. Pritožbi je priložil dokazila, to je dopis z dne 5. 9. 2017 skupaj z e-pošto, izpis odprtih postavk z dne 8. 8. 2017 in e-pošto likvidacijskega upravitelja 22. 8. 2017 s prošnjo za stornacijo računov K. R., direktorju za prodajo programa S., d. o. o. 3. Likvidacijski upravitelj (v nadaljevanju: upravitelj) je na pritožbo odgovoril. Kot bistveno je zavzel stališče do pritožbe, da je izpolnil vse svoje obveznosti, kot je navedeno v 418. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in v prvem odstavku 30. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba). Povzeti pritožbeni razlogi po svoji vsebini, ne morejo biti predmet materialno pravnega preizkusa po 34. členu ZSReg.1 Obširno je pojasnil tudi sporno poslovno razmerje med subjektom vpisa in upnikom. Poudaril je, da odškodninski zahtevek, ki ga je nanj naslovil upnik, ni utemeljen ne po temelju in ne po višini. Upnik svoje domnevne terjatve ni prijavil v roku, niti ni upnik začel kakršnegakoli sodnega postopka zoper subjekt vpisa za izterjavo svoje domnevne terjatve. Upravitelj pa ni dolžan zagotoviti zavarovanja za sporne terjatve.2 Zato je sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek redne likvidacije je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2017/6602 z dne 20. 2. 2017. Sklep o likvidaciji je bil sprejet na podlagi sklepa edinega družbenika, I. T., ..., na podlagi 2. alineje prvega odstavka 521. in 522. člena ZGD-1. V 2. alineji prvega odstavka 521. člena ZGD-1 je določeno, da družba preneha, če tako sklenejo družbeniki z vsaj 3/4 večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba lahko določi višjo večino. Ker gre za eno osebno družbo, je tak sklep sprejel edini družbenik. V sklepu je bil določen rok za prijavo terjatev upnikov in družbenikov, to je 30 dni od objave poziva upravitelja na spletni strani Ajpes. Prijave terjatev se pošljejo na naslov subjekta vpisa, za upravitelja je bil imenovan I. T. 6. Nadaljnji postopek likvidacije je določen v 405. - 424. členu ZGD-1. Med drugimi pooblastili (412. člen ZGD-1) mora upravitelj končati začete posle, poplačati terjatve upnikom, izterjati terjatve družbe i. t. d. Ena bistvenih nalog likvidacijskega upravitelja je končati začete posle. To med drugim tudi pomeni, da je položaj upnikov v likvidacijskem postopku precej drugačen od položaja upnikov v stečajnem postopku. Upniki v likvidacijskem postopku morajo dobiti poplačane vse svoje terjatve skupaj s pripadki. Ti niso dolžni čakati na poplačilo svojih terjatev do konca likvidacijskega postopka. Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.3

7. Poročilo o poteku likvidacijskega postopka je vsebinsko povezano s predlogom o razdelitvi premoženja. Vendar je predlog za razdelitev premoženja poseben akt, v katerem upravitelj na podlagi rezultatov svojega dela predlaga, kako bi dosegli temeljni cilj likvidacijskega postopka, ki je v poplačilu vseh upnikov in izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra. Predlog razdelitve premoženja pomeni, da so vsa pravna razmerja v družbi razrešena, tako nasproti upnikom kot delavcem in družbi, ter da obstajajo samo še razmerja med družbeniki. Predlog izbrisa družbe iz registra je posledica dokončanja likvidacijskega postopka in prenehanja družbe. Vpis izbrisa družbe iz registra je konstitutivnega pomena. Družba preneha kot pravna oseba šele z izbrisom družbe iz registra.

8. Upnik je sam navajal, da svoje terjatve ni prijavil v roku, ki je bil določen s sklepom o začetku redne likvidacije. Po mnenju sodišča druge stopnje ta rok ni enak roku za prijavo terjatev v insolvenčnih postopkih, kot na primer v stečajnem postopku, ko z zamudo prekluzivnega roka preneha upnikova terjatev (prva alineja 2. točke 58. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka namreč v navedenih členih ZGD-1 ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana. Slednje stališče je mogoče izpeljati iz odgovornosti upravitelja za škodo, ki je izključena, če upnik ni pravočasno prijavil terjatve, upravitelju pa ni bila in mu ni mogla biti znana (drugi odstavek 419. člena ZGD-1). Iz navedenega lahko sklepamo, da gre za posebno situacijo, če je bila upravitelju upnikova terjatev znana oziroma mu ni mogla ostati neznana. Upniku se sicer nalaga, da pravočasno prijavi terjatev, vendar ga ne zadenejo nobene posledice (ne) pravočasne prijave, če upravitelj ve za njegovo terjatev.

9. Položaj upnikov je varovan tudi po 421. členu ZGD-1. Premoženja ni mogoče razdeliti med delničarji (družbenike) dokler ne preteče šest mesecev od zadnje objave po 405. členu tega zakona (prvi odstavek 421. člena ZGD-1). Upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil (drugi odstavek 421. člena ZGD-1). Tudi za obveznost zavarovanja ni bistvena pravočasna prijava terjatve, ki je upravitelju znana oziroma mu ni mogla ostati neznana.

10. V konkretnem primeru se je zastavilo vprašanje, ali je dolžan upravitelj zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatve, ki je bila znana in je upnik ni prijavil. Po stališču teorije upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.4

11. Po drugem odstavku 30. člena Uredbe je treba predlogu za vpis zaključka redne likvidacije in izbris iz registra priložiti: 1. na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka, 2. sklep skupščine o razdelitvi premoženja, 3. izjavo likvidacijskega upravitelja, da je premoženje razdeljeno v skladu s sklepom skupščine.

Vse navedene listine je upravitelj priložil predlogu za vpis zaključka redne likvidacije (A1-A2). V končnem poročilu o poteku likvidacijskega postopka in predlogu za razdelitev premoženja, september 2017 (A1) je v točki 1.2.3 (izterjave terjatev in poplačilo obveznosti subjekta vpisa) upravitelj navedel, da nezaključeni zadevi ostajata dve reklamaciji do dobavitelja S., d. o. o. (upnik) in sicer (1) prva reklamacija se nanaša na njihov račun št. 1720101001645 v vrednosti 44.760,79 EUR oziroma 54.608,16 EUR z DDV. Gre za plošče vrste jekla P600HT, dimenzija 9,5 x 2.000 x 5850MM, količina 27 komadov. Razlog za reklamacijo in pokanje plošč pri končnem uporabniku Ultimate iz UAE. (2) Druga reklamacija (št. reklamacije 049P-PROTAC 600) se nanaša na njihov račun št. 16201011017772 v vrednosti 1.557,60 EUR oziroma 1.900,27 EUR z DDV. Gre za en kos pločevine 9,5 x 1500 x 606.000 MM, vrste jekla P60DHT. Izterjava terjatev iz naslova reklamacij do tega trenutka ni bila mogoča, zaradi neodzivnosti dobavitelja S. Kljub urgenci se stvari niso premaknile iz mrtve točke.

Iz vsebine končnega poročila o poteku likvidacijskega postopka torej izhaja, da upravitelj ni razrešil spornega razmerja z upnikom.

12. Registrsko sodišče je izdalo izpodbijani sklep brez obrazložitve. Načeloma pri odločanju o zahtevku za vpis ni treba, da je sklep v registrskem postopku obrazložen (argumentum a contrario četrtega odstavka 35. člena ZSReg). Vendar pa bi v konkretnem primeru registrsko sodišče, glede na vsebino poročila likvidacijskega upravitelja, moralo uporabiti četrti odstavek 35. člena ZSReg, ki določa, da je registrski sklep po potrebi lahko obrazložen. Za tak primer je v konkretni zadevi tudi šlo.

13. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji utemeljenosti predloga opraviti materialno pravni preizkus pravilnosti poročila po 415. členu ZGD-1(4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg).5 Registrsko sodišče je izdalo izpodbijani sklep brez obrazložitve. V poročilu je bilo namreč navedeno, da upravitelj ni razrešil vseh razmerij z upnikom S., pritožnikom v tem registrskem postopku. Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.6

14. Registrsko sodišče torej ni navedlo nobenih razlogov za svojo odločitev, sodišče druge stopnje pa ocenjuje, da bi te v konkretnem primeru moralo navesti. Zato ker je bilo glede na vsebino poročila tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča razveljavilo ter mu vrnilo zadevo v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

15. Sodišče druge stopnje je v prejšnjih točkah obrazložitve povzelo bistveno materialno pravno podlago za odločanje o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra po končani likvidaciji. Zato naj registrsko sodišče v novem odločanju ugotovi ali sploh obstojajo pogoji za njen izbris. Pri tem sodišče druge stopnje opozarja, da dejansko stanje, ki je opisano v sklepu VSK opr. št. Cpg 438/2015 z dne 10. 3. 2016 ni v celoti primerljivo z dejanskim stanjem, ki je bilo v obravnavanem primeru znano sodišču prve in druge stopnje.

16. V obravnavanem upnikovem primeru gre za znano sporno terjatev, pri čemer se sodišču prve stopnje ni treba opredeliti do pravilnosti stališč upnika in upravitelja v sporu v zvezi z dobavljenimi ploščami, ker vsebina njunega spora ne more biti predmet odločanja v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra. Za vse obveznosti subjekta vpisa, ki bo izbrisan iz sodnega registra mora v skladu s svojimi pooblastili poskrbeti upravitelj.

17. Ko bo registrsko sodišče na podlagi priloženega poročila o spornih obveznostih ugotovilo, ali je podana materialno pravna podlaga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, naj o zadevi ponovno odloči in svoje stališče v sklepu tudi obrazloži. 1 Upravitelj je opozoril na sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 438/2015 z dne 10. 3. 2016, kjer je bilo zavzeto stališče, da je materialnopravni preizkus sklepa po 34. členu ZSReg omejen na izpolnjevanje pogojev po 30. členu Uredbe. 2 Glej Kocbek in ostali: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga (168-470. člen), GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 798. 3 Več o položaju upnikov v likvidacijskem postopku glej; Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A - ZGD-1H, 2. knjiga (253.-526. člen), IUS Software, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 639. 4 Prav tam, Š. Ivanjko, str. 660. 5 Primerjaj VSL Sklep IV Cpg 1309/2010 z dne 24. 11. 2010. 6 Primerjaj tudi VSL Sklep IV Cpg 22/1998 z dne 19. 11. 1998 (ZGD po vsebini ni urejal drugačnega postopka redne likvidacije kot je urejena v ZGD-1).