Jedro

V zapuščinskem postopku se dedič, ki v danem roku ni sprožil pravdnega postopka, na spornost obsega zapuščine ne more več sklicevati pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljavljati svoje pravice v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spadajo v zapuščino delnice Dolenjskega investicijskega sklada, pridobljene iz lastninskega certifikata, da so zakoniti dedni upravičenci hčere zapustnice M. D., J. Z., F. G. in sinovi F. D., J. D. ter M. D. vsak do 1/6 zapuščine. Za zakonite dediče je razglasilo M. D., J. Z., F. D., F. G., J. D. in M. D., vsakega do 1/6 zapuščine. Nato je ugotovilo, da je dedinja J. Z. svoj dedni delež odstopila sodediču F. D., ki je odstopljeni dedni delež sprejel in postal upravičen do 2/6 zapuščine. Proti sklepu se je pritožil dedič J. D.. Navaja, da mu izpodbijani sklep ni bil vročen osebno. Dne 1.3.2000 ga je našel med reklaminimi papirji. Sklep o dedovanju izpodbija iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopenjsko sodišče kljub napotkom pritožbenega sodišča v razveljavitvenim sklepu ni razčistilo spora o obsegu zapuščine. Prvostopenjsko sodišče je razpisalo več obravnav in zapuščinsko obravnavo zaključilo, ne da bi upoštevalo poslano zdravniško potrdilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek pred novim sodnikom. Pritožba ni utemeljena. Sklepu o dedovanju priključena povratnica izkazuje, da je bil sklep pritožniku vročen 23.2.2000. Pritožbo je poslal po pošti priporočeno dne 15.3.2000. Po določbi 3. odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče druge stopnje odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno torej v petnajstdnevnem roku (2. odstavek 172. člena ZD). Kljub temu pa je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 3. točke 173. člena ZD, vloženo pritožbo upoštevalo, ker s tem niso prizadete pravice drugih dedičev, ki se opirajo na izpodbijani sklep o dedovanju. S izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo le o dedovanju delnic, za katere je ugotovilo, da sodijo v zapuščino. Pred tem je sodišče prve stopnje, zaradi ugotovitve obsega zapuščine, zapuščinski postopek prekinilo in to s sklepom z dne 25.2.1999 ter pritožnika napotilo, da v postavljenem roku sproži pravdo. Pritožnik v določenem roku tožbe ni vložil. Sodišče prve stopnje, je zato v skladu z določbo 4. odstavka 213. člena ZD, moralo nadaljevati zapuščinsko obravnavo in jo dokončati ne glede na zahtevek pritožnika, zaradi katerega ga je napotilo na pravdo. V zapuščinskem postopku se dedič, ki v danem roku ni sprožil pravdnega postopka, na spornost obsega zapuščine ne more več sklicevati pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljaviti svoje pravice v pravdi (primerjaj dr. Vesna Rijevec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik Ljubljane 1999, stran 241). Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko zatrjuje obstoj bistvene kršitve pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo zapuščinsko obravnavo v pritožnikovi odsotnosti, saj je bil slednji na obravnavo pravilno povabljen. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bilo pisno opravičilo pritožnika, sodniku vročeno šele po zaključku naroka. Nikakršne zakonite podlage ni imelo sodišče prve stopnje, da bi narok preložilo, seveda pa tudi ni bistveno prekršilo določb postopka, s tem ko je zapuščinsko obravnavo opravilo v pritožnikovi odsotnosti. Pokaže se torej, da pritožba dediča ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom ZD, zavrnilo in sklep o dedovanju potrdilo.