Jedro

Sklep o prekinitvi postopka, izdan na podlagi 147. člena ZUP v postopku odločanja o pravici do nadomestila preživnine, ni sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

S pritožbo tožeče stranke, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, se je izpodbijal šele sklep o prekinitvi postopka in s tem sklep, izdan med postopkom odločanja o pravici do nadomestila preživnine, medtem ko o pravici do nadomestila preživnine oziroma njenem prenehanju prvostopenjski organ v ponovljenem postopku še sploh ni odločil. Zato ni bilo podlage za odločanje o pravici na podlagi 252. člena ZUP, obenem pa ni razvidno, da bi bili za prenos oziroma prevzem pristojnosti za odločanje s strani organa druge stopnje (Ministrstva), ki praviloma ni dovoljen, izpolnjeni posebni pogoji iz 18. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba zoper sklep Javnega jamstvenega in preživninskega sklada št. PS 00563/2001/091 z dne 4. 11. 2011 v zvezi s 1. in 4. točko izreka odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 12003-1/2012/2 z dne 19. 4. 2012 se zavrže. II. V ostalem se tožbi ugodi. Odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 12003-1/2012/2 z dne 19. 4. 2012 se v 2., 3. in 4. točki izreka odpravi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 420 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javni jamstveni in preživninski sklad (v nadaljevanju Sklad) v zadevi pravice do nadomestila preživnine za otroka A.A., ..., na podlagi 23. člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) upravni postopek z dnem 4. 11. 2011 prekinil. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je Sklad v (ponovljenem) postopku odločanja o pravici do nadomestila oziroma o njenem prenehanju postopek prekinil do razrešitve predhodnega vprašanja, to je do pravnomočnosti odločbe Centra za socialno delo Sevnica o postavitvi A.A. pod skrbništvo B.B., ter da bo upravni postopek nadaljeval, ko bo postala odločba o predhodnem vprašanju pravnomočna.

3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je kot drugostopni organ na pritožbo tožeče stranke kot otrokove zakonite zastopnice z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka izpodbijani sklep Sklada odpravilo, v 2. točki izreka odločilo, da pravica do nadomestila preživnine za A.A. preneha z dnem 31. 12. 2010, v 3. točki izreka navedlo, da pritožba zoper 2. točko izreka ne zadrži njene izvršitve in v 4. točki izreka zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenih postopkov.

4. Iz razlogov izpodbijane odločbe sledi, da po presoji pritožbenega organa odločitev Centra za socialno delo Sevnica o postavitvi A.A. pod skrbništvo ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu določb 147. člena ZUP in da ne more vplivati na odločitev organa prve stopnje o tem, ali so v konkretnem primeru podani zakonski pogoji za prejemanje nadomestila preživnine, saj po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) skrbnik ni dolžan preživljati varovanca niti ga ni dolžan imeti pri sebi. Sicer pa drugostopni organ ugotavlja, da A.A. ne prebiva pri materi, ki je njegova zakonita zastopnica, da zakonita zastopnica torej ne izvaja neposredne skrbi za otroka in da zato niso izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine na podlagi določb ZJSRS, saj je namen zakonskih določb v tem, da se otrokom izplačuje del preživnine, ki bi jo moral plačevati preživninski zavezanec in ki je namenjena kritju otrokovih življenjskih stroškov. Zato je pritožbeni organ na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil tako, kot izhaja iz izreka odločbe, zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenih postopkov zoper odločbo z dne 23. 2. 2011 in zoper izpodbijani sklep pa na podlagi določb 113. in 118. člena ZUP o stroških postopka zavrnil. 5. Tožeča stranka v tožbi predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in izpodbijane odločbe, ponovno odločanje o stroških ter povračilo stroškov tega postopka. Glede postavitve pod skrbništvo se sicer strinja s pritožbenim organom, da ne gre za predhodno vprašanje, napačna pa je po mnenju tožnice nadaljnja odločitev, da pravica do nadomestila preživnine preneha. Po določbah 21. c člena ZJSRS se namreč nadomestilo preživnine plačuje zakonitemu zastopniku otroka, kar tožnica je in ni sporno. Obenem pa niso podani pogoji iz 21. č člena ZJSRS, po katerih pravica do nadomestila preneha. Prav tako niso podani pogoji iz 21. f člena ZJSRS, tako da so pogoji za pravico nadomestila preživnine, določeni v 21. a, 21. b, 21. c, 21. č, 21. d in 21. e členu še vedno podani. Neobrazložena in hkrati nesprejemljiva je tudi odločitev v 3. točki izreka, saj pritožba zoper to odločbo sploh ni možna. Nepravilno pa je odločeno tudi o zahtevi za povračilo pritožbenih stroškov. S pritožbo zoper odločbo Sklada z dne 23. 2. 2011 je tožnica uspela. Utemeljena pa je tudi pritožba zoper izpodbijani sklep in ji zato pripada tudi povračilo teh stroškov.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožbo zoper izpodbijani sklep je moralo sodišče zavreči, medtem ko je tožba utemeljena, kolikor se nanaša na odločitev iz 2., 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe, le da iz drugih razlogov, kot se navajajo v tožbi.

8. Po določbah drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o prekinitvi postopka, izdan na podlagi 147. člena ZUP v postopku odločanja o pravici do nadomestila preživnine za A.A., nedvomno ni takšen sklep. Gre za sklep, izdan med postopkom. Zato je moralo sodišče, zaradi pomanjkanja procesne predpostavke iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo v tem delu s sklepom zavreči. Posledično se zavrže tudi tožba zoper ustrezni del odločitve o stroških pritožbe v 4. točki izreka izpodbijane odločbe.

9. V preostalem, vsebinskem delu pa se izpodbijana odločba drugostopnega organa opira na določbe 252. člena ZUP, po katerih organ druge stopnje, ko odloča o pritožbi in če ugotovi, da so bili na prvi stopnji zmotno presojeni dokazi, da je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis ali če spozna, da bi bilo po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar. Vendar pa to, kot sledi iz citirane določbe, lahko stori le v primeru, če ugotovi, da je iz navedenih razlogov napačna izdana odločba in torej vsebinska odločitev v zadevi. V konkretnem primeru pa do takšne odločitve še sploh ni prišlo. S pritožbo tožeče stranke, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, se je izpodbijal šele in samo sklep o prekinitvi postopka in s tem sklep, izdan med postopkom odločanja o pravici do nadomestila preživnine, medtem ko o pravici do nadomestila preživnine oziroma njenem prenehanju prvostopni organ (Sklad) v ponovljenem postopku še sploh ni odločil. Zato ni bilo podlage za odločanje o pravici na podlagi 252. člena ZUP, obenem pa ni razvidno, da bi bili za prenos oziroma prevzem pristojnosti za odločanje s strani organa druge stopnje (Ministrstva), ki praviloma ni dovoljen, izpolnjeni posebni pogoji iz 18. člena ZUP. Za odločanje o pravicah po ZJSRS in s tem tudi o pravici do nadomestila preživnine na prvi stopnji je namreč pristojen Sklad, medtem ko je ministrstvo pristojno le za odločanje o pritožbah zoper odločbe Sklada (22. člen ZJSRS). Zato gre pri izpodbijani odločitvi o prenehanju pravice do nadomestila preživnine za prevzem odločanja s strani nepristojnega organa in s tem za absolutno bistveno kršitev določb ZUP (o stvarni pristojnosti), ta pa narekuje, da se izpodbijana odločba druge stopnje v tem delu (v točkah 2, 3 in preostalem delu 4. točke) odpravi.

10. Sodišče je o zavrženju tožbe odločilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, o odpravi izpodbijane odločbe pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Ker bo pristojni organ prve stopnje lahko že na podlagi odprave odločbe druge stopnje le nadaljeval uradoma začeti postopek odločanja o pravici do nadomestila preživnine, ni podlage za pošiljanje zadeve v odločanje pristojnemu organu, kot se to sicer zahteva na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1. 11. Ker je bilo tožbi v pretežnem delu ugodeno, je sodišče o stroških postopka, ob upoštevanju DDV, odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.