Jedro

Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev poslovodje d.o.o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto pomeni utemeljen razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti. Če stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, je od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: "Razveljavi se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi direktorja tožene stranke, št. 215/2004, z dne 16.3.2004, s katero je bila tožniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 26.7.1996 iz razloga nesposobnosti.

Ugotovi se, da tožniku na podlagi odpovedi iz prejšnjega odstavka pogodba o zaposlitvi s toženo stranko z dne 26.7.1996 z aneksi ni prenehala, toženi stranki pa se nalaga, da tožnika pozove na delo ter mu za ves čas, ko ni delal, prizna vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti posameznega zneska plače v plačilo, to je od 18. v mesecu za pretekli mesec, v roku osem dni".

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v skladu s tožnikovim zahtevkom razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 16.3.2004, ugotovilo, da na podlagi te odpovedi tožnikova pogodba o zaposlitvi z dne 26.7.1996 s kasnejšimi aneksi ni prenehala, ter toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za ves čas, ko ni delal, prizna pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da je bil tožnik poslovodja (direktor) tožene stranke, da ga je skupščina tožene stranke s tega delovnega mesta dne 15.3.2004 razrešila iz razloga nesposobnosti in tožnik te razrešitve ni izpodbijal, da pa mu niti v postopku razrešitve in niti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bil omogočen zagovor v smislu določb drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Ne glede na tožnikov delovnopravni položaj, ko je imel pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za statusno poslovodno funkcijo, vezano na imenovanje s strani skupščine družbe, je presodilo, da niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti omogoči zagovor.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na neustreznost opredelitve zahtevka in izreka sodbe, saj zakon določa sodno varstvo le glede presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da izrek sodbe v delu, ko nalaga toženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo in mu prizna pravice iz delovnega razmerja na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ni sklepčen in ni izvršljiv, saj sodišče istočasno ugotavlja, da je bil tožnik s položaja poslovodje, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zakonito razrešen. Sodišču druge stopnje očita, da se v tej zvezi ni opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb. Predvsem pa sodišču očita zmotno uporabo določb drugega odstavka 83. člena ZDR, saj ob predhodni razrešitvi tožnika s poslovodnega delovnega mesta in na skupščini tožene stranke ugotovljenih razlogih za razrešitev, kar vse ni bilo predmet tega spora, zagovor tožnika v nadaljnjem postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na samo odpoved in obstoj odpovednih razlogov ni mogel več vplivati. Zato je bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da bi v okviru sporne odpovedi tožniku omogočila zagovor.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Zanikala je obstoj revizijskih razlogov in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

Revizija je utemeljena.

V zvezi z oblikovanjem zahtevka in oblikovanjem izreka sodbe pred sodiščem prve stopnje bi lahko šlo za relativno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje, ki je tožena stranka glede na določbe 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v reviziji ne more več uveljavljati.

Poslovodja d.o.o., ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je v dvojnem položaju, v statusnopravnem položaju organa družbe (449. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 do 93/2002) in v delovnopravnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi (72. člen ZDR). Razrešitev (pravilno: odpoklic) s statusnopravne funkcije zato ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve s statusnopravne funkcije pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na enega od načinov, ki so predvideni v zakonu (75. člen ZDR) ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami (6. alineja 72. člena ZDR). V primeru, da je pogodba o zaposlitvi s takšno poslovodno osebo sklenjena za nedoločen čas in v njej niso posebej urejeni razlogi za njeno prenehanje, je lahko zakonito odpovedana le na podlagi enega od utemeljenih odpovednih razlogov (podobno stališče je sodišče zavzelo tudi v sodbi VIII Ips 36/2006 z dne 28.2.2006).

Za odločitev v tej zadevi so pomembne ugotovitve nižjih sodišč, da je imel tožnik na delovnem mestu poslovodje tožene stranke sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, da ga je skupščina družbe s 15.3.2004 razrešila s funkcije poslovodje in mu je novo imenovani poslovodja dne 16.3.2004 podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, s sočasno ponudbo pogodbe za drugo ustrezno delo, katere sprejem je tožnik odklonil. Glede utemeljitve razloga nesposobnosti se je tožena stranka sklicevala na ugotovitve skupščine družbe glede razlogov za razrešitev tožnika, ni pa v postopku odpovedi tožniku zagotovila možnosti zagovora, češ da bi lahko tožnik možnost zagovora izkoristil le v okviru ugotavljanja razlogov za razrešitev pred skupščino tožene stranke. Sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik in tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi posebej uredila prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Čeprav gre za dva ločena postopka, ni mogoče zanikati vpliva odločitve o razrešitvi tožnika s funkcije poslovodje na njegov delovnopravni status, saj je bila s tem hkrati ugotovljena tožnikova nesposobnost za opravljanje dela na dotedanjem delovnem mestu poslovodje oziroma direktorja družbe, oziroma mu je bilo nadaljnje delo na tem delovnem mestu objektivno onemogočeno in razrešitev sama v delovnem sporu ni bila in ne more biti več stvar sodne presoje.

Pogoj za opravljanje dela poslovodje d.o.o. na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imenovanje na to poslovodno funkcijo (5. alineja 439. člena ZGD). Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi 3. odstavka 449. člena ZGD pomeni, da tak delavec več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev oziroma odpoklic poslovodje d.o.o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga je uveljavljala tožena stranka, je bil torej podan že glede na razrešitev oziroma odpoklic tožnika s poslovodne funkcije s strani pristojne skupščine družbenikov tožene stranke in sami razlogi za odpoklic za odpoved pogodbe o zaposlitvi niti niso bili bistveni.

Ob navedenih posebnostih delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe je sodišče zmotno presodilo, da ni šlo za posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da v postopku odpovedi iz tako ugotovljenega razloga nesposobnosti tožniku omogoči zagovor. Na predhodno razrešitev oziroma odpoklic s funkcije poslovodje v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista mogla vplivati niti tožnik in niti novo imenovani direktor (poslovodja) tožene stranke, ki je tožniku podal sporno odpoved (prvi odstavek 18. člena ZDR). Prav v tem primeru, ko stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, bi bilo v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.

Glede na povedano, in ker je tožena stranka tožniku sočasno z odpovedjo ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožniku dne 16.3.2004 odpovedala pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami 2. alineje prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 88. člena, pa tudi v skladu z določbami drugega odstavka 83. člena ZDR. Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev (pravilno - ugotovitev nezakonitosti) odpovedi in priznanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi kot neutemeljen zavrne.

Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) delodajalec krije svoje stroška postopka ne glede na izid zadeve, tožnik pa v sporu ni uspel, je sodišče odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.