Jedro

Ker je sodba pravnomočna, sodišče ni imelo pravne podlage, da bi razčiščevalo oziroma se ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na sodno desko. Sodba namreč vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Nepravilno in nezakonito vročitev pravnomočne sodbe je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe ob smiselni uporabi določb ZIZ.

Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila 14. 11. 2023, kar pomeni, da je bil vložen po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožnica sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo opr. št. VI Ps 647/2019 z dne 5. 10. 2022, zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je skladno s prvim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 396. člena ZPP, ki ureja tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba opr. št. VI Ps 647/2019 z dne 5. 10. 2022 s pritrditvijo na oglasno desko sploh zakonito vročena tožnici. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Namen vročitve je, da se stranka dejansko lahko seznani z vsebino sodbe in na osnovi takšne seznanitve tudi uveljavlja pravico do pravnega sredstva in izjave v postopku. S tem v zvezi se tožnica sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča RS. Po mnenju tožnice 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teče od dneva, ko se je stranka dejansko seznanila z vsebino sodbe, kar izhaja tudi iz več sodnih odločb. V predlogu za obnovo postopka je obrazložila in dokazno potrdila navedbe, da ji niti vabilo na glavno obravnavo dne 5. 10. 2022 niti sodba opr. št. VI Ps 647/2019 z dne 5. 10. 2022, nista bila pravilno in zakonito vročena. Prav tako je izkazala, da je za sodbo dejansko izvedela 16. 10. 2023, ko je tožena stranka kopijo sodbe poslala tožničinemu pooblaščencu. Po mnenju tožnice je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep vsebuje bistvene razloge, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev. Ti razlogi niso niti nejasni niti niso med seboj v nasprotju, kar pomeni, da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti.

6. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka iz razloga, kot je določen v 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Skladno z navedeno določbo se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V 2. točki prvega odstavka 396. člena ZPP je določeno, da se predlog za obnovo postopka vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V drugem odstavku 396. člena pa je določeno, da če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. 7. Sodišče prve stopnje je po presoji relevantnih dejstev odločilo, da je tožnica zamudila 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka in je zato tak predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 8. Predlog za obnovo postopka se skladno s prvim odstavkom 394. člena lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodba opr. št. VI Ps 647/2019 z dne 5. 10. 2022 postala pravnomočna 17. 12. 2023.2 Kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, po tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Tudi Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi3 poudarja, da gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Ker je sodba pravnomočna, sodišče ni imelo pravne podlage, da bi razčiščevalo oziroma se ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na sodno desko, kot to v pritožbi uveljavlja tožnica. Sodba namreč vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Nepravilno in nezakonito vročitev pravnomočne sodbe je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe ob smiselni uporabi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

9. Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila 14. 11. 2023, kar pomeni, da je bil vložen po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka 394. člena ZPP.

10. Nenazadnje pa iz dokumentacije v spisu,4 ki jo je predložila tožnica izhaja, da je tožnica že dne 6. 10. 2023 vedela za sodbo. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč dne 6. 10. 2023 posredovala dopis, ki ga je ministrstvo prejelo 10. 10. 2023. Tožnica poziva navedeno ministrstvo na izvršitev sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Ps 647/2019, s katero je sodišče ugodilo tožbi in priznalo pravico do denarne socialne pomoči in plačila zdravstvenega zavarovanja. Očitno je tožnica že dne 6. 10. 2023 poznala vsebino sodbe. Predlog za obnovo postopka pa je vložila 14. 11. 2023, torej po preteku 30 dnevnega roka, določenega v 396. členu ZPP.

11. Glede na navedeno je bil torej predlog za obnovo postopka vložen po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Vročitev je bila opravljena po preteku 8 dni, odkar je bila sodba pritrjena na sodno desko. 3 Glej VIII Ips 311/2015 z dne 19. 4. 2016. 4 Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 16. 10. 2023.