Jedro

Če tožnik v celoti ne razpolaga z zemljiščem, ker je v souporabi drugih lastnikov nepremičnin ne izpolnjuje pogojev po 1. odst. 62. čl. ZUN, da se mu dovolijo priglašena dela.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik, ki je do 1/6 solastnik z.k. telesa II, vl.št. 21, h kateri je pripisana tudi parc. št. 694, je dne 18.12.1992 vložil priglasitev gradnje pomožnih objektov, s katero je na navedeni parceli zaprosil za postavitev drvarnice v izmeri 4,00 x 3,00, m v višini 3,20 m. Prvostopni upravni organ je na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor z odločbo z dne 19.5.1992 zavrnil tožnikov zahtevek z utemeljitvijo, da je do 1/6 solastnik gospodarskega poslopja, ki stoji na parc. št. 694. Solastnica je izpovedala, da tožniku ni dala soglasja za postavitev drvarnice. Investitor torej ni upravičen razpolagati z delom zemljišča, na katerem je zgrajen pomožni objekt. V pritožbi je tožnik navajal, da je do 1/6 solastnik z. k. telesa II vl. št. 21. Celotna parcelna številka 694 je funkcionalno zemljišče k obstoječim objektom. Tožniku torej pripada v upravljanje 1/6 parcelne številka 694. Tožnik je vložil predlog, da sodišče s sklepom določi način uporabe funkcionalnega zemljišča. Upravna odločba je zato preuranjena.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbo zavrnila. Navedla je, da mora po 1. odstavku 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor vsebovati vloga tudi dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Bistveno je torej, da investitor razpolaga z zemljiščem. Investitor je solastnik nepremičnin do 1/6 in ne v celoti. Solastnica je izjavila, da s postavitvijo garaže ne soglaša. To pomeni, da investitor z zemljiščem ne razpolaga. Trditve, da je zemljišče v naravi razdeljeno, ni mogoče upoštevati, ker je za to potrebno soglasje solastnika ali sklep sodišča. Pravico razpolaganja je treba izkazati ob priglasitvi.

S tožbo je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajal je, da je predložil izpisek iz zemljiške knjige, kjer je navedeno, da je do 1/6 solastnik zemljiškoknjižnega telesa II, stoječega na parc. št. 694. Predložil je tudi odločitev upravnega organa, da je celotna parc. št. 694 funkcionalno zemljišče. Pravica uporabe na parc. št. 694 je prej res bila vpisana na solastnike, vendar je tožnik dne 9.9.1992 pridobil sklep pristojnega temeljnega sodišča. Z njim je pravica uporabe vknjižena v korist vsakokratnega lastnika z. k. telesa II, vl. št. 21. Lastnik z.k. telesa II pa je tudi on.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS, št. 26/90, zadnja novela št. 18/93 za ta spor ne velja) ureja priglasitev nameravanih del v 1. odstavku 62. člena. Taka priglasitev vsebuje opis nameravane gradnje in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal; če gre za začasni objekt, pa tudi datum, do katerega bo ta objekt stal. Iz zemljiškoknjižnih listin, predvsem pa iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je vknjižena pravica uporabe v listu A1 vpisanih parcel v korist oseb, ki so navedene na C listu. Med temi osebami pa je tudi A.B., ki ni dala soglasja za postavitev drvarnice na parceli št. 694. Da tožnik le delno razpolaga z zemljiščem, na katerem naj bi stala drvarnica, je razvidno tudi iz kupoprodajne pogodbe z dne 25.11.1987, s katero je tožnik od prodajalk Z.B. in M.B. kupil le del nepremičnin z.k. teles II in III. Sklep temeljnega sodišča z dne 9.9.1992 ne dokazuje, da tožnik v celoti razpolaga z zemljiščem, na katerem bi naj stala drvarnica. V tej odločbi je le rečeno, da ima pravico uporabe na parc. št. 694 vsakokratni lastnik z.k. telesa II te vložne številke. Tožnik torej v celoti ne razpolaga z zemljiščem, ker je v souporabi drugih lastnikov nepremičnin, ki so pripisane k vl. št. 21, zaradi česar je tožena stranka na podlagi 1. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pravilno odločila. Sodišče je zato moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrniti.