Jedro

Strankine navedbe o morebitnem pristranskem delu sodnikov pristojnega sodišča zaradi njihovega srečevanja s sodnimi izvedenci, ki so hkrati delavci tožene stranke (in naj bi tožniku povzročili škodo), bi bile lahko le razlog za izločitev sodnikov ne pa za prenos pristojnosti.

Prenosa pristojnosti ne narekuje okoliščina, da je tožnik zoper izdano odločbo v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sprožil upravni spor. Ravno odpravi napak v tem in v drugih postopkih so namenjena pravna sredstva v njih, zatrjevane napake pa niso razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je 2. 12. 2015 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo za plačilo odškodnine v višini 17.500,00 EUR in življenjske rente v višini 350,00 EUR mesečno ter dostop do zdravljenja v tujini, podrejeno pa plačilo stroškov zanj in za zdraviliško zdravljenje. Zatrjuje, da mu je zaradi protipravnega ravnanja delavcev tožene stranke nastala škoda. Okrajno sodišče v Ljubljani je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Tožnik je 24. 10. 2016 vložil vlogo, v kateri predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Opozarja, da sta delavca tožene stranke, prof. dr. A. A., ki mu je v največji meri povzročil škodo, in dr. B. B. sodna izvedenca za področje nevrokirurgije in v tej funkciji sodelujeta s pristojnim sodiščem. Nedvomno ju poznajo sodniki tega sodišča in njegov predsednik, ju cenijo in potrebujejo. Svoj predlog utemeljuje tudi z okoliščino, da je zoper odločbo pristojnega sodišča Bpp 1831/2016 sprožil upravni spor, kar je gotovo znano tudi sodniku, ki mu je dodeljena zadeva.

3. Tožena stranka in stranski intervenient na njeni strani se o vročenem predlogu nista izjavila.

4. Tožnik je 9. 11. 2016 vložil še vlogo, v kateri izkazuje, da ravnanje pristojnega sodišča ni v skladu z zakonom.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge šteje tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki naj izključi vsak razumen dvom strank in javnosti v nepristranskost sodišča. 7. Tožnikovi razlogi za prenos pristojnosti po oceni Vrhovnega sodišča niso drugi tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP. Navaja predvsem razloge v zvezi z morebitnim pristranskim delovanjem sodnikov pristojnega sodišča zaradi njihovega srečevanja s sodnimi izvedenci, ki so hkrati delavci tožene stranke in naj bi tožniku povzročili škodo, morebiti tudi s kaznivim dejanjem, ter zaradi njihove odvisnosti od njih kot zdravnikov. Ker so izvedenci imenovani za območje celotne Republike Slovenije, je prav enako možno, da bi se tudi sodniki drugih sodišč pri svojem delu srečavali z istimi izvedenci. Pa tudi, da bodo potrebovali pomoč zaposlenih pri toženi stranki kot največji zdravstveni ustanovi v državi. Če bi se ta možnost pri posameznem sodniku pristojnega sodišča uresničila, je to lahko morebiti razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP) in ne za prenos pristojnosti. Po mnenju Vrhovnega sodišča prenosa pristojnosti ne narekuje niti druga izpostavljena okoliščina, da je tožnik zoper izdano odločbo v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sprožil upravni spor. To je le pravno sredstvo v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči, ki izpodbija pravilnost izvedenega upravnega postopka. Ravno odpravi napak v tem in v drugih postopkih so namenjena pravna sredstva v njih, zatrjevane napake pa niso razlog za prenos pristojnosti.(1) Zato prenosa pristojnosti ne narekuje niti naknadno opozorilo na po tožnikovi oceni nezakonito delovanje pristojnega sodišča v tem postopku.

8. Ker izpostavljeni razlogi ob razumnih merilih ne ustvarjajo videza pristranskosti pristojnega sodišča, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

(1) Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča I R 134/2015.