Jedro

Dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžničin predlog za začetek postopka.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz „vseh“ pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica prejema osebni dohodek v znesku 650,00 EUR neto in v zvezi s tem premoženjem, ki po navedbah dolžnice predstavlja njeno edino premoženje ter glede na višino dolžničinih dolgov presodilo, da višina zarubljenih sredstev iz plače dolžnice, ki bi jih bilo mogoče zarubiti v primeru, če se začne stečajni postopek, ne bi zadoščala niti za plačilo stroškov postopka, v nobenem primeru pa se iz teh sredstev ne bo oblikovala stečajna masa za poplačilo upnikov. Če ta ugotovitev drži, bi sodišče začelo stečajni postopek in imenovalo stečajnega upravitelja, ta pa bi predlagal, da se stečajni postopek zaključi brez razdelitve upnikom. Začetek in zaključek stečajnega postopka ne bi imela nobenega vpliva na obveznost dolžnika, da upnikom poravna njihove terjatve.

5. Dolžnica z ničemer ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da višina mesečno zarubljenih sredstev iz plače v višini 650,00 EUR neto, ne bi zadoščala niti za plačilo vseh stroškov, ki nastanejo v postopku osebnega stečaja. Ne pove niti, do kdaj, glede na višino obveznosti dolžnice (cca 125.000,00 EUR) ocenjuje, da bi v primeru, če bi sodišče začelo stečajni postopek, ta tekel, oziroma, kdaj bi se izpolnili pogoji za njegov zaključek. S trditvami, da je stečajni postopek namenjen poplačilu upnikov, pa v bistvu pritrjuje sodišču prve stopnje, ki ugotavlja, da tega cilja dolžnica z začetkom postopka osebnega stečaja ne bo mogla doseči. Zato tudi pritožbeno stališče, da bi z rubežem plače v korist stečajne mase lahko bili enakomerno delno poplačani vsi upniki, ni z ničemer izkazano.

6. Res je, da dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena. S tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje v to smer ni utemeljen.

7. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da se pravni položaj dolžnice z začetkom stečajnega postopka ne bo v ničemer izboljšal. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zato predlog pravilno zavrglo, dolžnici pa je posredno povedalo, da bo lahko predlagala, da se začne postopek osebnega stečaja takrat, ko ne bo več ovir za odpust obveznosti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).