Jedro

Sklep o zavrnitvi predloga za začasno odredbo mora imeti razloge o tem, kakšna terjatev naj bi bila z začasno odredbo zavarovana, če ne je podana bistvena kršitev določb postopka za zavarovanje terjatev po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP.

Pravno sredstvo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je pritožba, ne pa ugovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zvrnilo predlog upnika - tožene stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi SDK prepovedalo opraviti plačilo po akceptnem nalogu, izstavljenem dolžniku - tožeči stranki.

Predlog je upnik vložil med pravdo, v kateri ga dolžnik toži na plačilo obveznosti iz posojilne pogodbe.

Upnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal na sodišče prve stopnje, ki je v skladu z določbami 1. in 2. odst. 8. čl. v zvezi s 6. točko 15. čl. in 244. čl. ZIP ugovor štelo za pritožbo in poslalo spis v poslovanje sodišču druge stopnje. V pritožbi upnik navaja, da sodišče ni ocenilo predloženih listin in ni hotelo upnika zavarovati pred pretečo nevarnostjo nelikvidnosti in finančnega poloma. Predlaga razveljavitev napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP) ugotovilo, da ta sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. To je bistvena kršitev določb postopka za zavarovanje terjatev po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP. Prvostopno sodišče namreč v obrazložitvi sklepa ni navedlo, katero terjatev naj bi upnik želel zavarovati s predlagano začasno odredbo. Šele če bi to ugotovilo, bi lahko presodilo ali morajo biti za izdajo začasne odredbe podani pogoji po 265. čl. ZIP za zavarovanje denarne terjatve ali po 267. čl. ZIP za zavarovanje nedenarne terjatve, nato pa, ali so ti pogoji izpolnjeni. Res je, da upnik v svojem predlogu tega ni navedel, vendar gre v takem primeru za nepopolno vlogo, za katero bi sodišče prve stopnje najprej moralo poskrbeti, da bi bila dopolnjena, da bi lahko o njej vsebinsko pravilno odločilo (primerjaj 106. in 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).

Zaradi navedene bistvene procesne kršitve je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pozvati upnika, naj svoj predlog dopolni v nakazani smeri, nato pa bo o njem lahko pravilno odločilo.