Jedro

Terjatev iz naslova nepravdnih stroškov je iz upravičenke prešla do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika, ki je tožnik v tem postopku, postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških in se po drugem odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.

Ker tožnik, ki je po 46. členu ZBPP obravnavan kot dolžnik, po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov, je bila odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegovega predloga za obročno vračilo stroškov pravilna in zakonsko utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vlogi A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 23. 5. 2012 za obročno odplačilo dolga v višini 561 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in z dne 22. 8. 2012 za odpust dolga v višini 561,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrneta. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila upravičenki B.B. dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, zastopanja in oprostitve plačila stroškov nepravdnega postopka, št. N 933/2010 pred Okrožnim sodiščem v Celju. Šlo je za predlog nasprotne udeleženke za izrek ukrepov po 19. členu ZPND in predlog za izdajo začasne odredbe z zavarovanjem nedenarne terjatve. Nasprotni stranki je s sklepom z dne 4. 6. 2011 naloženo, da mora predlagateljici povrniti stroške postopka v višini 1.169,76 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V konkretni zadevi pa je bilo iz sredstev brezplačne pravne pomoči odvetniku C.C. za stroške postopka izplačanih 561,60 EUR. V nadaljevanju navaja 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), na podlagi katerega je z opominom z dne 20. 3. 2012, tožena stranka nasprotno stranko pozvala, da vrne pravdne stroške v višini 561,60 EUR v korist Republike Slovenije. Tožnik je z vlogo z dne 23. 5. 2012 predlagal obročno plačilo svojega dolga s čim več mesečnim obroki. Prošnjo utemeljuje z navedbo, da prejema plačo v višini 500 EUR in od tega plačuje preživnino v višini 180 EUR. Navaja, da je lastnik nepremičnine, od katere nima koristi, zaradi prepovedi približevanja. Tožena stranka je navedeno vlogo zavrnila, glede na to, da nima pravne podlage za obročno plačilo ali celo odpis terjatve, ki je v skladu s 46. členom ZBPP prešla na Republiko Slovenijo. Izvršilni naslov je sklep, št. N 933/2010 z dne 11. 3. 2011, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 4. 6. 2011. Z dnem 4. 6. 2011 je po 46. členu ZBPP terjatev iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Tožeča stranka kot že povedano, nima pravne podlage za obročno odplačila dolžnega zneska, niti za odpust obveznosti.

2. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bil v priporu od 20. 12. 2010 do 30. 3. 2011, in da mu je bila po vrnitvi iz pripora izrečena prepoved približevanja ... za tri leta. Odvetniku B.B. je že bila v postopku prepovedi približevanja izplačana nagrada 786,60 EUR. Tožena stranka je ta znesek od njega izterjala, kar je razvidno iz spisa, št. Bpp 93/2011. Kljub temu, da je bil v priporu, je odvetnik izkoristil priložnost in je bila izdana še ena prepoved približevanja za obdobje 6 mesecev pod N 930/2010. S tem mu je bila izplačana nagrada v višini 561,60 EUR, ki se vodi pod Bpp 2699/2010. Tako je imel dvojno prepoved prebliževanja v treh letih istočasno za 6 mesecev. Zaradi navedenega ni pripravljen še enkrat plačati teh stroškov. Smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili stroški postopka odmerjeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, št. N 933/2010 z dne 11. 3. 2011. Sporna tudi ni višina stroškov, ki jih je tožena stranka v znesku 561,60 EUR, v konkretni zadevi izplačala iz sredstev brezplačne pravne pomoči odvetniku C.C. 6. Navedeno pomeni, da je terjatev iz naslova nepravdnih stroškov določenih s sklepom N 933/2010, iz upravičenke prešla do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika, ki je tožnik v tem postopku, postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe, s katero je sodišče odločilo o stroških in se po drugem odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.

7. Glede na navedeno tožnik, ki mu je sodišče s pravnomočno odločbo naložilo plačilo stroškov v korist upravičenca, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč, ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočno sodbo odmerjenih stroškov oziroma obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Tako tudi tožena stranka, ki je pristojna za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v ZBPP ni imela podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji za oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka oziroma za obročno odplačilo. Ker tožnik, ki je po 46. členu ZBPP obravnavan kot dolžnik, po ZBPP ni upravičen zahtevati oprostitve oziroma obročnega plačila stroškov, je bila odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožnikovega predloga pravilna in zakonsko utemeljena. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).