Jedro

Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (prvi odstavek 63. člena ZUTD), in če je podan kakšen izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 63. člena zakona. Med drugim gre za takšen izključitveni razlog, če zavarovancu delovno razmerje preneha na podlagi pisnega sporazuma.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 12. 2016 in odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 1. 6. 2016 ter da se tožniku prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 30. 3. 2016 dalje, ki ga je tožena stranka dolžna s posebno odločbo odmeriti in izplačati v roku 30 dni, da ne bo izvršbe. Hkrati je sklenilo, da stroški pravnega zastopanja in zastopanja tožeče stranke bremenijo proračun Delovnega sodišča v Kopru.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sicer omenja listinski dokaz - prenehanje delovnega razmerja iz tehničnih razlogov z dne 24. 3. 2016, vendar se do njega ni opredelilo in ga dokazno ni ocenilo. Iz 1. točke citirane listine jasno izhaja, da je bil tožnik dolžan izpolniti zahtevo novega lastnika A.A., da mu v novi firmi preneha delovno razmerje iz tehničnih razlogov z dnem prenosa lastništva na A.A.. O navedenem dejstvu bi vedel povedati tudi A.A., katerega zaslišanje je predlagal tožnik, vendar sodišče tega dokaznega predloga ni izvedlo in s tem kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Vztraja, da ni mogoč zaključek, da je tožniku delovno razmerje prenehalo po lastni volji, ampak nasprotno, saj je bil to pogoj novega lastnika A.A. za prevzem lastništva nad družbo B. z dne 24. 3. 2016. Če sodišče ne bi storilo zgoraj navedenih kršitev, bi moralo ugotoviti, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji. Posebej upoštevaje dejstvo, da je družba B. d. o. o., C. (Srbija) zašla v hude finančne težave in veliko izgubo iz razlogov, ki niso bili na strani tožnika. Sodišče se sploh ni opredelilo do zatrjevanega in dokaznega dejstva, da je bil tožnik 100 % lastnik in poslovodni organ (direktor) navedene družbe. To potrjujejo listinski dokaz, overjen prevod sklepa registra gospodarskih subjektov z dne 24. 3. 2016. Sodišče prve stopnje je sicer sledilo navedbam tožnika, da je družba B. d. o. o. C. (Srbija) zašla v hude finančne težave in ogromno izgubo, ker je izgubila poslovnega partnerja iz razlogov na strani slednjega in ker tožnik zaradi specifičnosti storitev in tržne situacije ni uspel pridobiti novih poslov. Ni pa se sodišče opredelilo do navedb, ki jih je tožnik tudi dokazal in sicer, da je bil v posledici takšnih okoliščin izbris tožnika kot direktorja družbe iz registra in prenos lastništva družbe na drugega lastnika razumno ravnanje, ki je bilo posledica objektivnih razlogov za odjavo iz socialnih zavarovanj. Sodišče je kljub dejstvu, da je bil tožnik kot lastnik in direktor družbe, ki je zašla v hude finančne težave iz razlogov, ki so bili izven tožnikovega ravnanja, prisiljen družbo brezplačno odstopiti drugemu lastniku in na zahtevo slednjega v isti družbi tudi prenehati z opravljanjem poslovodske funkcije iz tehničnih razlogov, sprejelo zaključek, da naj bi tožniku delovno razmerje prenehalo po njegovi volji. O vsem tem bi vedel povedati tudi A.A.. Nadalje se pritožba sklicuje na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), to je na določbo prvega odstavka 138. člena, 140. člen, drugi odstavek 67. člena, 139. člen in 145. člen. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni popolno in pravilno ugotovilo. Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana pa je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je tožnik zaradi neizvedenih predlaganih dokazov, opozoril že na glavni obravnavi ter s tem zadostil zahtevi iz določbe 286.b člena ZPP.

5. V tem sporu je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 12. 2016, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo, vloženo zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ..., ... z dne 1. 6. 2016. S slednjo odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Sporno v tej zadevi je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

6. Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD). Ta v tretjem odstavku 3. člena določa, da je cilj zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde, ali proti njihovi volji, z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti iz 1. alineje 58. člena ZUTD pod pogoji iz tretjega odstavka 3. člena zakona, torej, da je do nastanka brezposelnosti prišlo brez krivde zavarovancev ali proti njihovi volji, skladno s prvim odstavkom 59. člena pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Nasprotno pa pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (prvi odstavek 63. člena ZUTD) in če je podan kakšen izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 63. člena zakona. Med drugim gre za takšen izključitveni razlog, če zavarovancu delovno razmerje preneha na podlagi pisnega sporazuma.

7. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje štelo, da je v tožnikovem primeru sklenjen sporazum takšen izključitveni razlog in mu nadomestila med brezposelnostjo ni priznalo.

Sodišče prve stopnje je sicer sledilo tožnikovim navedbam in izpovedi, da je družba B. d. o. o., C. (Srbija) zašla v hude finančne težave in ogromno izgubo, ker je izgubila poslovnega partnerja iz razlogov na strani slednjega in da tožnik zaradi specifičnosti storitev in tržne situacije ni uspel pridobiti novih poslov. Firmo je moral predati novemu lastniku, pod pogojem, da sporazumno odstopi z mesta direktorja. Novi lastnik pa naj bi bil A.A., katerega zaslišanje je sodišče prve stopnje zavrnilo, čeprav je tožnik na podlagi predlaganega dokaza želel dokazati dejanske razloge za prenehanje njegovega delovnega razmerja in za podpis sporazuma. S tem pa je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sporazum se nahaja med listinsko dokumentacijo. Poleg sporazuma se med listinsko dokumentacijo nahaja še dokaz, da je tožniku pri firmi B. d. o. o., C. (Srbija) prenehalo delovno razmerje dne 24. 3. 2016 iz tehničnih razlogov. Slednjega dokaza pa sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zlasti ni dokazno ocenilo vsebine, ki je navedena v 1. točki in za razjasnitev okoliščin glede prenehanja delovnega razmerja v navedeni firmi, ni zaslišalo predlagane priče A.A..

9. Zaradi neizvedenih predlaganih dokazov, je ostalo nerazčiščeno vprašanje tožnikovega prenehanja delovnega razmerja iz tehničnih razlogov, kateri so ti razlogi in predvsem, ali gre za krivdne razloga na strani tožnika, dodatno, ker je bil dne 24. 3. 2016 sklenjen sporazum o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je podpisal tožnik, na eni strani kot zaposleni in na drugi strani kot direktor podjetja B. d. o. o. Na ta sporazum se je tožnik zaslišan na glavni obravnavi dne 23. 3. 2018 (list. št. od 18 - 20) posebej skliceval in pojasnil, da je firmo lahko predal novemu lastniku pod pogojev, da sporazumno odstopi z mesta direktorja. Pojasnil pa je tudi pojem prenehanje delovnega razmerja iz tehničnih razlogov in razloge za takšno prenehanje oziroma izdajo sklepa.

10. V predloženem sklepu Agencije D. Republike Srbije z dne 24. 3. 2016 je razvidno, da je A.A. na novo vpisan v register kot družbenik (tožnik pa je izbrisan) in bi prav on lahko dodatno pojasnil dejanske razloge za tožnikovo prenehanje delovnega razmerja iz tehničnih razlogov in v povezavi s tožnikovo izpovedjo na glavni obravnavi tudi razloge za sklenjen sporazum. Predvsem glede vprašanja, zakaj je bil istega dne, kot je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja iz tehničnih razlogov, sklenjen še sporazum, ali na predlog in po volji tožnika ali pa je bil to pogoj novega lastnika, kot zatrjuje pritožba.

11. Potem, ko bo sodišče prve stopnje o vseh zgoraj relevantnih okoliščinah o prenehanju delovnega razmerja iz tehničnih razlogov in relevantnih okoliščinah v zvezi s sklenjenim sporazumom, zaslišalo pričo A.A., bo dokazno ocenilo njegovo in tožnikovo izpoved in še vso drugo dokazno gradivo, vključno sklep o tožnikovem izbrisu iz registra. Predvsem bo ugotovilo, ali je tožniku delovno razmerje pri firmi B. d. o. o. prenehalo po njegovi volji ali krivdi oziroma ali je podan kateri od izključitvenih razlogov navedenih v drugem odstavku 63. člena ZUTD in ustrezno zaključku presodilo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti ali ne ter odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ter 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. Obenem je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena sklenilo, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.