Jedro

Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji – dodatni sklenilo, da se solastni del nepremičnin, določenih v izreku sklepa, proda z nezavezujočim zbiranjem ponudb na podlagi neposrednih pogajanj. Nadalje je stečajni dolžnici naložilo, da stanovanjsko hišo izprazni in izroči upravitelju v roku treh mesecev po prejemu sklepa.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo prodajo solastnega dela nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Sodišče na podlagi 331. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP s sklepom o prodaji na predlog upravitelja določi način prodaje. Tudi pritožbeno ni sporno, da ni ovir za začetek prodaje (prim. 330. člen ZFPPIPP). Pač pa pritožnica nasprotuje izselitvi iz nepremičnine do takrat, ko bo nepremičnina prodana, vendar neutemeljeno. ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev. Ta rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo dejstvo, da se v drugem stečajnem postopku prodaja tudi drugi solastni delež, tj. solastni delež drugega solastnika, zato so izpolnjeni pogoji za odločitev, ki jo je sprejelo v 2. točki izreka.

5. Drži pritožbena navedba, da je pritožnica zaenkrat še (so)lastnica nepremičnine. Vendar ustavna pravica do lastnine (33. člen Ustave) ni absolutna. Izpraznitev stanovanjske hiše je pomembna zaradi doseganja prodaje nepremičnine in posledično poplačila dolžničinih obveznosti. Lastninska pravica (glede na izpodbijano odločitev o izselitvi natančneje rečeno: lastnikovo temeljno materialnopravno upravičenje uporabljati stvar) se tako z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku prisilnega poplačila, tokrat v stečajnem postopku (33. in 23. člen Ustave; prim. odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-9/16 z dne 15. 11. 2018). Višje sodišče še dodaja, da je bil postopek osebnega stečaja uveden 27. 7. 2015, začet 28. 7. 2015, zato je odločitev v izpodbijani drugi točki morala biti pričakovana posledica tega postopka.

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.