Jedro

V konkretnem primeru je bil pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v korist upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) za znesek 9.305,25 EUR dne 22. 4. 2025 prisilno izvršen, nato pa je bil ta sklep o izvršbi s sklepom o ugovoru pravnomočno razveljavljen (po tem, ko je sodišče prve stopnje pravnomočno razveljavilo njegovo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti).

Materialnopravno zmotno je stališče upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi), da pravna podlaga za prejeto poplačilo ni odpadla, dokler ni pravnomočno odločeno o obstoju njegove terjatve v pravdnem postopku. Za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo namreč ni odločilno, da pravdni postopek, v katerem se na podlagi pravnomočnega sklepa o ugovoru odloča o upnikovi terjatvi, še ni pravnomočno zaključen, saj to v ničemer ne vpliva na dejstvo, da je podlaga za prisilno poplačilo upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi), ki jo je le-ta sprva imel v pravnomočnem in izvršljivem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s pravnomočnostjo sklepa o ugovoru odpadla. Zaenkrat torej upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) z izvršilnim naslovom in posledično tudi ne s sklepom o izvršbi za zatrjevano terjatev do dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) še ne razpolaga (več). Brez obojega pa prisilna izvršba ni mogoča, oziroma ni več pravnega temelja, da bi upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) z izvršbo prejeti znesek obdržal, čeprav pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za prisilno poplačilo, ni več.

Povsem nepomemben je razlog, zaradi katerega je prišlo do razveljavitve sklepa o izvršbi. Ni torej bistveno, ali je razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine botroval procesnopravni ali materialnopravni razlog, oziroma kaj je tisto, zaradi česar se je dolžnikov ugovor štel kot obrazložen v smislu 61. člena ZIZ (kar je tudi edino, kar izvršilno sodišče lahko presoja). Odločilno je, da je dolžnik z vložitvijo pravočasno vloženega obrazloženega ugovora uspel doseči sprejem odločitve po drugem odstavku 62. člena ZIZ, to je odločitve, da se sklep o izvršbi razveljavi, ter da bo o utemeljenosti upnikovega zahtevka odločalo (šele) sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku po nasprotni izvršbi A. d. o. o. naložilo, da v 15 dneh upniku po nasprotni izvršbi B. B. vrne denarni znesek v višini 9.304,25 EUR (I. točka izreka), predlog za nasprotno izvršbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na bančne stroške upnika po nasprotni izvršbi v višini 49,00 EUR, in v delu, ki se nanaša na vračilo zakonskih zamudnih obresti od dne vložitve predloga za nasprotno izvršbo dalje do plačila od zneska 9.305,25 EUR (II. točka izreka), ter dolžniku po nasprotni izvršbi A.  d. o. o. naložilo, da mora upniku po nasprotni izvršbi B. B. v roku 8 dni povrniti stroške postopka za nasprotno izvršbo v višini 377,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka (III. točka izreka).

2.Upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) A. d. o. o. je vložil pravočasno pritožbo zoper I. in III. točko izreka sklepa, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se predlog za nasprotno izvršbo v izpodbijem delu zavrne, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Zaključek sodišča, da ni pravne podlage, da upnik obdrži prejeto plačilo, čeprav še ni dokončno odločeno o obstoju njegove terjatve v pravdnem postopku, je napačen. Skladno s 67. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je nasprotna izvršba dopustna zgolj v primerih, ko je izvršba opravljena brez obstoja pravne podlage, ki je naknadno in dokončno odpadla. V obravnavani zadevi o obstoju terjatve še ni bilo meritorno odločeno, saj se v zvezi s to pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pravdni postopek VI P 177/2016 zaradi plačila 11.738,84 EUR. V zadevi torej še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je terjatev materialnopravno neutemeljena, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. Razveljavitev sklepa o izvršbi iz procesnih razlogov, torej nepravilnosti pri vročanju, ni posegla v materialnopravni obstoj terjatve, temveč je imela zgolj procesne učinke, zato terjatev še vedno obstaja in je predmet presoje v postopku VI P 177/2026 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Dolžniku torej ostaja odprta možnost, da obstoj oziroma višino terjatve izpodbija v ustreznem rednem postopku, zato v predmetnem postopku nasprotne izvršbe ni podlage, da bi bil upnik dolžan vračati z izvršbo izterjani znesek. Sodna praksa dosledno zavzema stališče, da je nasprotna izvršba dopustna le v primerih, ko je bila izvršba opravljena brez veljavne materialnopravne podlage, ki je naknadno in dokončno prenehala. Razveljavitev sklepa o izvršbi iz procesnih razlogov po ustaljenem stališču sodne prakse ne pomeni avtomatične upravičenosti do nasprotne izvršbe, saj gre v tem primeru zgolj za odpravo oziroma sanacijo procesnega stanja, ne pa za ugotovitev neobstoja terjatve. V času teka postopka nasprotne izvršbe še ni bilo dokončno in pravnomočno ugotovljeno, da je terjatev upnika materialnopravno neutemeljena, saj se to vprašanje hkrati presoja v pravdnem postopku. Zato je zaključek sodišča, da je bila izvršba opravljena brez pravne podlage, napačen, posledično pa je nezakonit tudi sklep sodišča, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 67. člen ZIZ. Razlago, da je institut nasprotne izvršbe dopusten le v primeru, da dokončno in vsebinsko odpade materialnopravna podlaga terjatve, dodatno potrjuje tudi ustavnopravna presoja. Ustavno sodišče RS v svoji ustaljeni sodni praksi poudarja, da morajo sodišča pri razlagi procesnih institutov spoštovati načelo pravne varnosti in načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS (v nadaljevanju: URS), ter da procesni instituti ne smejo biti razlagani na način, ki bi omogočal arbitrarne ali nepredvidljive posege v pravice strank. Dopustitev nasprotne izvršbe zgolj na podlagi procesne razveljavitve sklepa o izvršbi je zato v nasprotju z načelom pravne varnosti, načelom zaupanja v pravo in s pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva, ki jo varuje URS. Skladno z ustavnopravnim okvirom razlage 67. člena ZIZ upnik meni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so v konkretnem primeru dejansko kršene le ustavne pravice dolžnika.

3.Dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je kot bistveno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) že prejel poplačilo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nato pa je bil sklep o izvršbi s sklepom z dne 11. 11. 2025 na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora pravnomočno razveljavljen. Podlaga za dne 22. 4. 2025 opravljeno poplačilo je tako odpadla, zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ in tretjega odstavka 67. člena ZIZ upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) naložilo, da mora dolžniku (upniku po nasprotni izvršbi) vrniti prejeti znesek 9.305,25 EUR. Odločitev je pravilna.

7.Pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v svojem dajatvenem delu (prim. tretji odstavek 44. člena ZIZ in 431. člen ZPP) izvršilni naslov za izvršbo. Ker sklep o izvršbi vsebuje tudi dovolilni del, je poleg tega hkrati že neposredna podlaga za opravo prisilne izvršbe. Če pa naknadno pride do položaja, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi vložitve pravočasnega in obrazloženega ugovora dolžnika pravnomočno razveljavljen skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ, to torej pomeni, da ni več niti izvršilnega naslova niti sklepa o izvršbi kot podlage za predhodno opravljeno prisilno poplačilo upnika. Oboje ZIZ predvideva kot razlog za nasprotno izvršbo, prvo v 2. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ in drugo v 3. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ.

8.V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je bil pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22260/2025 z dne 13. 3. 2025 v korist upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) za znesek 9.305,25 EUR dne 22. 4. 2025 prisilno izvršen, prav tako ni sporno, da je bil nato ta sklep o izvršbi z dne 13. 3. 2025 s sklepom o ugovoru z dne 11. 11. 2025 pravnomočno razveljavljen (po tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 6. 2025 pravnomočno razveljavilo njegovo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti).

9.Pač pa upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) tudi v pritožbi vztraja, da pravna podlaga za prejeto poplačilo ni odpadla, dokler ni pravnomočno odločeno o obstoju njegove terjatve v pravdnem postopku. Takšno stališče je materialnopravno zmotno. Za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo namreč ni odločilno, da pravdni postopek VI P 177/2026, v katerem se na podlagi pravnomočnega sklepa o ugovoru z dne 11. 11. 2025 odloča o upnikovi terjatvi, še ni pravnomočno zaključen, saj to v ničemer ne vpliva na dejstvo, da je podlaga za prisilno poplačilo upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi), ki jo je le-ta sprva imel v pravnomočnem in izvršljivem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 22260/2025 z dne 13. 3. 2025, s pravnomočnostjo sklepa o ugovoru z dne 11. 11. 2025 odpadla. Zaenkrat torej upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) z izvršilnim naslovom in posledično tudi ne s sklepom o izvršbi za zatrjevano terjatev do dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) še ne razpolaga (več). Brez obojega pa prisilna izvršba ni mogoča, oziroma ni več pravnega temelja, da bi upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) z izvršbo prejeti znesek obdržal, čeprav pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za prisilno poplačilo, ni več.

10.Pri tem je pravno povsem nepomemben razlog, zaradi katerega je prišlo do razveljavitve sklepa o izvršbi. Ni torej bistveno, ali je razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 13. 3. 2025 botroval procesnopravni ali materialnopravni razlog, oziroma kaj je tisto, zaradi česar se je dolžnikov ugovor štel kot obrazložen v smislu 61. člena ZIZ (kar je tudi edino, kar izvršilno sodišče lahko presoja). Odločilno je, da je dolžnik z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora uspel doseči sprejem odločitve po drugem odstavku 62. člena ZIZ, to je odločitve, da se sklep o izvršbi razveljavi, ter da bo o utemeljenosti upnikovega zahtevka odločalo (šele) sodišče v pravdnem postopku. Glede na veljavno ureditev v ZIZ ima namreč vložitev pravočasnega obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico, da se sklep o izvršbi (v celoti) razveljavi (prim. tudi drugi odstavek 436. člena ZPP), nato pa sodišče nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku. Nastopi torej procesni položaj, kot da bi bila vložena dajatvena tožba, o utemeljenosti katere (v pravnem in dejanskem pogledu) se odloča o pravdnem postopku skladno s pravili ZPP. Če je tožbenemu zahtevku v pravdnem postopku pravnomočno ugodeno, je ugodilna dajatvena sodba izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik lahko zahteva izvršbo zoper dolžnika. Če je tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen ali zavržen, pa upnik podlage za vložitev predloga za izvršbo nima.

11.Neutemeljeno pritožba navaja, da naj bi po ustaljenem stališču sodne prakse nasprotna izvršba bila dopustna le v primerih, ko je bila izvršba opravljena brez veljavne materialnopravne podlage, oziroma da razveljavitev sklepa o izvršbi iz procesnih razlogov na pomeni samodejne upravičenosti do nasprotne izvršbe. Kakšnega konkretnega judikata, iz katerega naj bi to izhajalo, upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) v pritožbi niti ne citira, tudi sicer pa navedeno niti ne bi bilo logično. Temeljna predpostavka izvršbe oziroma prisilnega poplačila upnika je namreč obstoj izvršilnega naslova in nato še sklepa o izvršbi, kakor hitro prvega, drugega ali celo obojega ni (več), ne glede na razlog za to, pa posledično tudi ni več pravnega temelja, da bi upnik lahko bil prisilno poplačan, oziroma da bi že prejeto prisilno poplačilo lahko obdržal.

12.Glede na pojasnjeno upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) materialnopravno zmotno napada zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvršba v obravnavani zadevi opravljena brez pravne podlage. Glede na trenutno stanje v spisu je tak sklep prvostopenjskega sodišča edino pravilen, zato ne bi bilo dopustno, da bi upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) odtegnjeni znesek obdržal vse do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, oziroma da bi ga moral dolžniku (upniku po nasprotni izvršbi) morda vrniti šele, če bi bil tožbeni zahtevek v pravdi pravnomočno zavrnjen. To bi namreč pomenilo obogatitev upnika brez vsakršnega (trenutno oziroma takrat obstoječega) pravnega temelja. Ravno tak položaj bi pomenil protiustavno stanje in ne nasprotno, kot utemeljuje pritožba.

13.Po drugi strani pa bo upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi), če bo v pravdnem postopku pridobil pravnomočno ugodilno sodbo v svojo korist, torej izvršilni naslov, na tej podlagi lahko vložil nov predlog za izvršbo zoper dolžnika za izterjavo konkretne terjatve.

14.Uveljavljani pritožbeni razlogi po povedanem niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na neuspeh s pritožbo upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi), saj z odgovorom ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).