Jedro

Pritožnik bi moral že v svoji vlogi obrazložiti, v čem se kaže njegova opravičena korist za pregled in prepis spisa. Pritožnik je v utemeljitvi svoje vloge navedel le, da naj bi imel „pravni interes“ po pridobitvi informacij, s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca (na podlagi istih historičnih dogodkov) in da je njegov „pravni interes“ izkazan s tem, da ista tožnica za škodo na podlagi iste kreditne pogodbe v drugem postopku bremeni njega. Navedeno ne zadošča. Trditev o postopku med tožnico in pritožnikom sama po sebi ne predstavlja obrazložitve opravičene koristi, saj gre zgolj za zatrjevanje dejstva, da teče določen postopek. Želena informacija (s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca) tudi ne izkazuje opravičene koristi, saj pritožnik v vlogi ni pojasnil, kako naj bi mu ta informacija pomagala oziroma pri uresničevanju katerih njegovih pravic ali koristi v postopku med tožnico in njim naj bi mu pomagala.

Materialno procesno vodstvo se nanaša na dolžno ravnanje sodišča v razmerju do strank in drugih oseb, udeleženih v pravdi, in nima nobene zveze z vlogo tretje osebe (pritožnika) za pregled in prepis spisa. V tem pogledu sodišče ni bilo dolžno pozivati pritožnika, da ustrezno dopolni vlogo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo A. A. za pregled in prepis spisa.

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. (v nadaljevanju pritožnik), ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da mu dovoli pregled in prepis spisa. Navaja, da 150. člen ZPP zahteva le izkaz opravičene koristi. Pritožnik je s svojo vlogo izkazal opravičeno korist izvedeti, s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek iz istih historičnih dogodkov zoper druge osebe. Obstaja namreč možnost nasprotij v navedbah iste tožnice v obeh spisih. Če v tej zadevi tožeča stranka utemeljuje svoje zahtevke z napačnim ravnanjem toženca, ne more v drugi pravdi zatrjevati, da je toženec ravnal tako kot treba oziroma da je za nastalo škodo odgovoren pritožnik. Pritožnik svoji vlogi ni mogel priložiti kopij celotnega spisa, ker je ta preobsežen. Navedba opravilne številke zadeve zadošča za preveritev, ali postopek res teče. Če je prvo sodišče dvomilo o navedbah pritožnika, bi ga bilo dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoje navedbe o poteku postopka pred delovnim sodiščem dodatno utemelji. Sodišče bi bilo dolžno pritožnika pozvati, da dopolni vlogo, če je dvomilo v njegove navedbe. Tako je očitno ravnalo sodišče tudi v zadevi I Up 450/2009. Za pregled spisa ni treba izkazati pravnega interesa, saj je predpostavka opravičena korist. Listinski dokazi niso obvezne priloge prošnje za pregled spisa, saj mora biti iz navedb v vlogi razvidna le opravičena korist za pregled. Zato je zmotno stališče prvega sodišča, da mora biti za pregled spisa izkazan upravičen interes. Nima opore v zakonu stališče prvega sodišča, da mora vlagatelj vloge za pregled spisa izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. Pritožnik je s svojimi trditvami dovolj jasno navedel vpliv informacij iz tega postopka na spor pred delovnim sodiščem Pd 231/2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da pritožnik ni izkazal upravičenega interesa za pregled in prepis spisa, pri čemer pa je očitno merilo na to, da pritožnik ni izkazal opravičene koristi, ki je pogoj, da se dovoli pregled in prepis spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša s to ugotovitvijo prvega sodišča. Pritožnik bi moral že v svoji vlogi obrazložiti, v čem se kaže njegova opravičena korist za pregled in prepis spisa. Pritožnik je v utemeljitvi svoje vloge navedel le, da naj bi imel „pravni interes“ po pridobitvi informacij, s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca (na podlagi istih historičnih dogodkov) in da je njegov „pravni interes“ izkazan s tem, da ista tožnica za škodo na podlagi iste kreditne pogodbe v drugem postopku bremeni njega. Navedeno ne zadošča. Trditev o postopku med tožnico in pritožnikom sama po sebi ne predstavlja obrazložitve opravičene koristi, saj gre zgolj za zatrjevanje dejstva, da teče določen postopek. Želena informacija (s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca) tudi ne izkazuje opravičene koristi, saj pritožnik v vlogi ni pojasnil, kako naj bi mu ta informacija pomagala oziroma pri uresničevanju katerih njegovih pravic ali koristi v postopku med tožnico in njim naj bi mu pomagala (prvo sodišče je pravilno obrazložilo, kaj bi pritožnik moral izkazati za obstoj svoje opravičene koristi). Pritožnik sicer v pritožbi dodatno pojasnjuje, v čem naj bi bila njegova opravičena korist za pregled in prepis spisa, kar pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

5. Materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) se nanaša na dolžno ravnanje sodišča v razmerju do strank in drugih oseb, udeleženih v pravdi, in nima nobene zveze z vlogo tretje osebe (pritožnika) za pregled in prepis spisa. V tem pogledu sodišče ni bilo dolžno pozivati pritožnika, da ustrezno dopolni vlogo.

6. Ker uveljavljeni in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).