Jedro

Sodišče je pri odločanju vezano tako na meje postavljenih zahtevkov kot tudi na dejstva in dokaze, s katerimi se ta dokazujejo, torej na trditveno podlago tožbe.

Razlaga spornih dopisov in presoja njihovih učinkov na pogodbo sicer pravno vprašanje, vendar je pri tem sodišče vezano na trditve strank o njihovi dejanski volji pri sestavi dopisov in njihovem razumevanju.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je kot pravni naslednik prvotno tožeče izbrisane družbe L. d.o.o., od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je pogodba prenehala veljati sporazumno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Po podatkih sodnega registra je do začetka stečajnega postopka tožene stranke prišlo 2. 10. 2009, torej po izdaji izpodbijanih odločb ter po vložitvi revizije (15. 9. 2008) in izteku roka za odgovor nanjo. Ker so bila do začetka stečajnega postopka tožene stranke opravljena vsa procesna dejanja v revizijskem postopku, lahko tudi revizijsko sodišče, kljub prekinitvi postopka, ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 207. člena ZPP izda odločbo o reviziji.(1)

6. Revizija je utemeljena.

7. Utemeljen je revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje odločili izven trditvene podlage. Sodišče je pri odločanju vezano tako na meje postavljenih zahtevkov kot tudi na dejstva in dokaze, s katerimi se ta dokazujejo, torej na trditveno podlago tožbe (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 7. člena ZPP). V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili sporazumno prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju, česar pa ni zatrjevala niti tožena niti tožeča stranka. Iz trditev v tožbi in v odgovoru na tožbo ter iz poteka postopka (sodišče prve stopnje se je v prvem sojenju ukvarjalo s kršitvami tožeče stranke, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe) namreč izhaja, da je tožena stranka zatrjevala razdor (odstop od) pogodbe zaradi kršitev tožeče stranke, ta pa je trdila, da je tožena stranka odpovedala pogodbo, ne da bi pri tem spoštovala 6-mesečni odpovedni rok. Revizijsko sodišče še pojasnjuje, da je razlaga spornih dopisov in presoja njihovih učinkov na pogodbo sicer pravno vprašanje, vendar je pri tem sodišče vezano na trditve strank o njihovi dejanski volji pri sestavi dopisov in njihovem razumevanju. Pri razlagi izjav volje, ki učinkujejo šele tedaj, ko prispejo k naslovniku, pa je treba upoštevati tudi interese prejemnika. Zato je treba uporabiti objektivno-normativno razlago, po kateri se ne raziskuje dejanska volja izjavitelja, pač pa se ugotavlja, kako bi jo moral razumeti naslovljenec.(2)

8. Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločili izven trditvene podlage pravdnih strank, je revizijsko sodišče njuni sodbi razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). To bo moralo v novem sojenju z ustrezno metodo razlage izjave volje ter v okviru trditev pravdnih strank ugotoviti način prenehanja pogodbe o poslovnem sodelovanju.

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. sklep II Ips 107/2009 z dne 18. 6. 2009. Op. št. (2): Prim. sodbo II Ips 834/2008 z dne 29. 1. 2009.