Določila o obnovi postopka (260. - 272. člen ZUP) že po zakonu ne predvidevajo možnosti uporabe skrajšanega postopka.
I.Tožbi se ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave št. 06101-11/2022-6 z dne 16. 3. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Izpodbijana odločba
1.Prvostopenjski organ je dne 16. 3. 2022 z odločbo št. 06101-11/2022-6 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v prvi točki izreka odpravil odločbo št. 06101-11/2022-4 z dne 9. 2. 202 , ki je bila izdana zavezancu A., d. o. o. (v nadaljevanju stranka z interesom). V drugi točki izreka je zaradi ogrožene varne uporabe občinske ceste izvajalcu rednega vzdrževanja cestno prometne signalizacije občinskih cest B., d. o. o. odredil delno zaporo kategorizirane občinske ceste kategorije LK odsek ... ob objektu ... V tretji točki izreka je določil rok za izvršitev - takoj. V četrti točki izreka je določil, da je ukrep začasen in se zapora odstrani takoj po sanaciji strešnikov z žleba in neutrjenih kritičnih strešnikov na strehi objekta ter da stroške postavitve zapore nerazdelno nosijo vsi etažni lastniki stavbe št. 19, k. o. ..., in sicer: A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., C., D., d. o. o ., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J. in K. K. V peti točki izreka je odločil, da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep, v šesti točki izreka pa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. V sedmi točki je s sklepom odločil, da se pritožba družbe A., d. o. o. kot prepozna zavrže.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je postopek obnovil na podlagi prve točke prvega odstavka 261. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi pritožbe stranke z interesom, v kateri je uveljavljala, da ni zavezanka za izvršitev ukrepa in plačilo s tem povezanih stroškov. Pritožba je bila sicer prepozna, vendar je postopek začel po uradni dolžnosti. V obnovljenem postopku je prvostopenjski organ na podlagi zemljiškoknjižnih izpisov ugotovil, da je stavba 19 v k. o. ... razdeljena na etažne dele z različnimi lastniki. V odpravljeni odločbi z dne 9. 2. 2022 ni bilo upoštevano dejstvo, da gre za etažno lastnino. Na tej podlagi je bila odločba z dne 9. 2. 2022 odpravljena in stroškovna obveznost naložena vsem etažnim lastnikom objekta, sicer pa je v tej, nadomeščeni odločbi, prvostopenjski organ izrekel enak ukrep, kot je bil odrejen z odpravljeno odločbo.
3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil.
Odpravljena odločba
4.Inšpektor je 7. 2. 2022 opravil pregled na ... in ugotovil padle ter viseče strešnike na površini 27 x 3 metre. Zaradi neposredne nevarnosti za promet je takoj ustno odredil delno zaporo ceste in pločnika ter hkrati odločil o njeni takojšnji izvršitvi. Pisno odločbo je izdal 9. 2. 2022 na podlagi ZUP (144. člen, 4. točka in 122. člen). Uporabil je skrajšani postopek, ker je bil ukrep v javnem interesu nujen in ga ni bilo mogoče odložiti.
Povzetek navedb strank v upravnem sporu
5.Tožnika se ne strinjata z odločitvijo v izpodbijani odločbi in zoper izpodbijano odločbo vlagata tožbo iz razlogov iz 1., 2. in 3. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navajata, da nista bila seznanjena z dejstvom, da so strešniki padli s stavbe, nista opazila strešnikov in z zapisnikom ter fotografijami nista bila seznanjena. Izpodbijata sklicevanje na 144. člen ZUP, saj vodenje inšpekcijskega postopka poteka po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Sklicujeta se na 29. člen ZIN, ki zavezancu pred izdajo odločbe omogoča podajo pojasnil. Ker nista bila seznanjena z ugotovitvami inšpektorja in nista imela možnosti podati izjav, so bile kršene njune ustavne pravice. Navajata, da ne drži ugotovitev o nujni zadevi, saj je inšpektor opravil ogled 7. 2. 2022, odločbo pa izdal šele 9. 2. 2022. Trdita, da nista povzročila padanja strešnikov in z računom izvajalca E., d. o. o. dokazujeta, da sta poskrbela za vzdrževanje strehe. Izpostavljata napačno odločitev o nerazdelnem plačilu stroškov, saj 115. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) določa sorazmernost pravic in obveznosti z solastninskimi deleži. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je etažna lastnina nedokončana in da na stavbi obstaja dejanska etažna lastnina, ki uživa sodno varstvo. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povračilo stroškov postopka.
6.Toženka zavrača očitke kot neutemeljene in vztraja pri zakonitosti odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je ravnala na zakoniti podlagi (211. člen ZUP, 119. člen ZCes-1) zaradi nevarnosti za življenje pešcev. Sklicuje se na 4. točko 144. člena ZUP o skrajšanem ugotovitvenem postopku za nujne ukrepe v javnem interesu. Pojasnjuje, da je ZIN subsidiaren do ZUP in da inšpekcijski postopek ni namenjen ugotavljanju spornih lastninskih razmerij.
7.Stranka z interesom predlaga delno ugoditev tožbi. Strinja se s tožnikoma glede kršitve pravice do zaslišanja in napačne določitve nerazdelne obveznosti. Opozarja, da je tudi C. etažna lastnica stavbe. Stroškov postopka ni priglasila.
Sojenje brez glavne obravnave
8.S soglasjem strank je sodišče odločilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji so se namreč odpovedale (listovne številke spisa 40., 41 in 43-44; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
9.Sodišče je prebralo listine, ki sta jih stranki izročili in upravni spis zadeve.
Sodna presoja
K I. točki izreka:
10.Tožba je utemeljena.
11.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je predmet presoje v tem upravnem sporu izključno izpodbijana odločba, s katero je toženka v obnovljenem postopku po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke 260. člena ZUP ugotovila nova dejstva o etažni lastnini in določila druge zavezance, ki so bili dolžni izvršiti ukrep in zavezani za plačilo stroškov izvršenega ukrepa, tj. postavitve zapore - etažne lastnike, ki v prvotnem postopku niso sodelovali.
12.Odpravljena odločba z dne 9. 2. 2022 ni predmet presoje v tem postopku, zato se sodišče do navedb tožnikov, ki se nanašajo na odpravljeno odločbo ali na njene morebitne pomanjkljivosti, v tej sodbi ne opredeljuje. Posledično se tožbeni ugovor, da je bila odpravljena odločba izdana šele po dveh dneh od ogleda, ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu, saj se nanaša na odločbo, ki ni predmet presoje.
13.Tožnika kot bistveno uveljavljata kršitev pravice do izjave v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Navajata, da z zapisnikom in fotografijami, navedenimi v odločbi, nista bila seznanjena. Navajata tudi, da nista imela možnosti podati pojasnil pred izdajo odločbe.
Glede pravice do izjave in načela zaslišanja stranke
14.Iz 22. člena URS izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Gre za procesna jamstva, kamor sodi tudi pravica stranke, da se v postopku izjavi.
15.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. To pa velja tudi za inšpekcijske postopke. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da se seznani in da odgovori na navedbe, dokazne predloge in stališča vsakogar, tudi npr. neodvisnega organa, ki lahko vpliva na odločitev. Povedano drugače, stranka pravice do izjave ne more učinkovito uresničevati, če ji ni predhodno dana možnost seznanitve s celotnim procesnim gradivom.
16.Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in pravica do izjave iz 143. člena ZUP predstavljata temelj upravnega postopka. 146. člen ZUP določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Uradna oseba mora stranki omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih ter da se seznani z uspehom dokazovanja.
17.Izpodbijana odločba je bila izdana v obnovljenem postopku. V 269. členu ZUP je določeno, da se v obnovljenem postopku ponovijo tista dejanja postopka, na katera vplivajo obnovitveni razlogi. Ker je organ ugotavljal, kdo je zavezanec za izvršitev ukrepa, to pa je storil v obnovljenem postopku, ko nevarnost za življenje in zdravje ljudi ni več pretila, saj je bil ukrep že izvršen, je to zahtevalo izvedbo ugotovitvenega postopka z vsemi procesnimi jamstvi.
18.Toženka tem obveznostim ni zadostila. V obnovljenem postopku je določila nove zavezance za plačilo stroškov postavitve zapore, ne da bi jim omogočila podajo izjav o dejstvih, ki jih bremenijo in se ob tem sklicuje na 4. točko 144. člena ZUP o skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožnika tako nista mogla podati pojasnil in sodelovati pri ugotavljanju odločilnih dejstev.
Glede skrajšanega ugotovitvenega postopka
19.Ob presoji tožbenega ugovora, da se toženka pri izpodbijani odločbi napačno sklicuje na 144. člen ZUP, ker naj bi vodenje inšpekcijskega postopka potekalo izključno po ZIN, sodišče pojasnjuje, da ne drži, da vodenje inšpekcijskega postopka poteka zgolj po ZIN. Drugi odstavek 3. člena ZIN namreč izrecno določa, da se v inšpekcijskih postopkih uporabljajo določbe ZUP, kolikor ZIN ne določa drugače. Ker ZIN ne vsebuje specialnih določb o skrajšanem ugotovitvenem postopku, se v inšpekcijskih postopkih lahko uporablja tudi 144. člen ZUP, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji. 29. člen ZIN o pravici zavezanca do podaje pojasnil pred izdajo odločbe ne izključuje uporabe ZUP, temveč predstavlja dodatno procesno jamstvo, ki se kombinira z določbami ZUP. V obravnavanem primeru torej v času izdaje odpravljene odločbe načeloma ne bi bilo ovire za uporabo 144. člena ZUP, vendar pa, za to niso bili (več) podani razlogi v obnovljenem postopku , ker ni šlo več za nujni ukrep v javnem interesu, ki ga ne bi bilo mogoče odlagati.
20.Sodišče ugotavlja, da za sklicevanje na 144. člen ZUP v obravnavanem obnovljenem postopku toženka nima (zakonske) podlage. Določila o obnovi postopka (260.-272. člen ZUP) že po zakonu ne predvidevajo možnosti uporabe skrajšanega postopka. V obnovljenem postopku po oceni sodišča prav tako niso bile podane nujne okoliščine iz 4. točke 144. člena ZUP, saj je bila lokacija že od 7. 2. 2022 zavarovana z začasnimi ukrepi (torej ni šlo (več) za nujni ukrep v javnem interesu, ki ga ni mogoče odlagati), kar omogoča izvedbo rednega postopka z vsemi procesnimi jamstvi, ne da bi bil ogrožen javni interes ali varnost udeležencev prometa.
21.Ko se dejanske okoliščine spremenijo - kot v obravnavanem primeru z vzpostavitvijo začasnih zavarovalnih ukrepov - se spremeni tudi pravna podlaga na podlagi katere se vodi postopek. Kar 37-dnevni časovni razpon med prvotnim zavarovanjem lokacije in izdajo izpodbijane odločbe jasno kaže, da v času izdaje izpodbijane odločbe objektiven časovni pritisk (zaradi odvrnitve nevarnosti za udeležence prometa, ki je izhajala iz padlih in delno visečih strežnikov) ni več obstajal, saj je bila nevarnost že obvladana. Nujnost po 144. členu ZUP zahteva neposredno in trenutno potrebo po takojšnjem ukrepanju, ki ni združljiva s časovnim razmakom, ki omogoča temeljito pripravo in izvedbo rednega upravnega postopka z vsemi procesnimi jamstvi. Glede na povedano po oceni sodišča v času ponovnega odločanja objektivne okoliščine ne utemeljujejo uporabe 144. člena ZUP, saj ne zahtevajo takojšnjega odločanja brez zagotovitve temeljnih procesnih pravic udeležencem postopka.
Glede stališča stranke z interesom
22.Sodišče je ugotovilo, da procesne pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila izpodbijana odločba odpravljena, prizadenejo celoten postopek in vse točke izreka izpodbijane odločbe. Čeprav izrek izpodbijane odločbe vsebuje več točk, te tvorijo neločljivo celoto: točka 1 (odprava prejšnje odločbe) je neposredno povezana z nadaljnjimi točkami, ki določajo ukrepe in stroške za zavezance.
23.Ključna procesna kršitev je bila neizdaja sklepa o dovolitvi obnove postopka (268. člen ZUP) in s tem povezana kršitev pravice do izjave strank (9. člen ZUP v povezavi s 143. in 146. členom ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 237. člena ZUP. Ker organ v obnovljenem postopku ni omogočil osebam, ki jih šteje za zavezance, da bi se seznanili z ugotovitvami in se do njih izjavili, ni mogoče zanesljivo presoditi, kako bi njihove izjave vplivale na odločitev v posameznih točkah izreka.
24.Delna odprava odločbe je dopustna le, kadar je mogoče zanesljivo ugotoviti, da je odločba v določenem delu samostojna in da procesne nepravilnosti ne vplivajo na preostali del. V obravnavanem primeru pa je vprašanje identifikacije zavezancev in njihove odgovornosti za stroške neločljivo povezano z izrekom o odpravi prejšnje odločbe (točka 1), ki predstavlja temelj za novo odločanje. Zato delna odprava odločbe, kot jo predlaga stranka z interesom, ni mogoča. Zaradi ugotovljenih procesnih kršitev je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti v celoti.
Sklepno
25.Sodišče po vsem navedenem zaključuje, da je podan izpodbojni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. Zaradi ugotovljene nepravilnosti se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.
26.Zgolj zaradi učinkovitega vodenja ponovljenega postopka sodišče pripominja, da toženka ni izdala obveznega sklepa o obnovi postopka, kot to zahteva drugi odstavek 268. člen ZUP3. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mora biti sklep o obnovi postopka izdan pred začetkom postopka obnove. Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 934/2003 odločilo, da mora biti sklep o obnovi postopkov izdan pred začetkom postopka obnove, sicer postopek ni zakonit. Podobno je v sklepu I Up 241/2012 Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini. V sklepu I Cpg 135/2010 pa je Vrhovno sodišče odločilo, da mora organ, ki odloča o obnovi postopka, pred začetkom postopka izdati sklep o obnovi, sicer postopek ni zakonit. Izjema iz tretjega odstavka 268. člen ZUP4, po kateri lahko organ odloči tudi brez sklepa o obnovi postopka, zahteva očitnost potrebe po obnovi ter nepopravljive posledice, kar je potrebno dokazati in navesti v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe.
27.V ponovnem postopku je toženka skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka, zato mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti; izdati sklep o obnovi postopka po 268. členu ZUP, omogočiti vsem potencialnim zavezancem za plačilo stroškov postavitve zapore pravico do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah po 143. in 146. členu ZUP ter izvesti ugotovitveni postopek. Pri določitvi obveznosti zavezancev za plačilo stroškov postavitve zapore naj organ upošteva določila 115. člena Stvarnopravnega zakonika o sorazmernosti pravic in obveznosti etažnih lastnikov z njihovimi solastninskimi deleži.
K II. točki izreka
28.Ker je sodišče tožbi ugodilo, sta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnika upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnika je zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se jima priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnikov je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti. Toženka je dolžna tožnikoma stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe.
29.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnikov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).
30.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).
-------------------------------
1Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da časovna dinamika, na katero se sklicujeta tožnika, ne izpodbija nujnosti ukrepa, ki je bil izveden ustno že 7. 2. 2022 in je bil 9. 2. 2022 le potrjen s pisno odločbo skladno z 211. členom ZUP.
2Zakon določa postopek obnove upravnega postopka kot izredno pravno sredstvo za primere, ko je postopek končan z dokončno odločbo, pri čemer je možnih deset razlogov za obnovo, vključno z novimi dejstvi ali dokazi. Predlog se vloži pri organu, ki je izdal odločbo, ta pa preizkusi dovoljenost, popolnost in pravočasnost predloga ter verjetnost izkazanih okoliščin, nato pa odloči o zavrženju, zavrnitvi ali dovolitvi obnove s sklepom, ki določa tudi obseg obnove postopka. V primeru dovoljene obnove se postopek obnovi v določenem obsegu, pri čemer se ponovijo le tista dejanja, na katera vplivajo obnovitveni razlogi.
3Po prvem odstavku 268. člena ZUP v kolikor pristojni organ ne zavrže ali ne zavrne predloga za obnovo, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi.
4Kadar je glede na okoliščine primera očitno, da je potrebna obnova postopka in obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove ali za javni interes, lahko pristojni organ opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal poseben sklep o obnovi postopka. To, da se dovoli obnova postopka brez posebnega sklepa, se navede v izreku odločbe iz 270. člena tega zakona. V obrazložitvi organ utemelji razloge za uvedbo obnove brez posebnega sklepa.