Jedro

Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točkah III in IV izreka spremeni tako, da se: - točka III po spremembi glasi: „Zapustnikovega sina A. A. se napoti, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa zoper sodedinjo: B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi: - 3200 gramov zlata v posesti C. C., - gotovina v znesku 20.000,00 EUR, ki jo je dedinja B. B. dvignila s TRR zapustnika, odprtega v Republiki Srbiji in - linija za izdelavo alkoholnih destilatov, ki se je ob smrti zapustnika nahajala v kleti stanovanja na X1 in v garaži na naslovu X2;“ - glede napotitve na pravdo glede kovinskih montažnih garaž na nepremičnini, last dedinje, na Y, pa se sklep v točki IV razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ponovno pričelo pogojno končano zapuščinsko obravnavo (točka I. izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo (točka II izreka). Na pravdo je napotilo zapustnikovega sina – zakonitega dediča A. A., da zoper sodedinjo – zakonito dedinjo C. C. - v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa vloži tožbo za ugotovitev, da v zapuščino po zapustniku spada 3200 gramov zlata v cekinih v posesti dedinje ter gotovina v znesku 20.000,00 EUR, ki jo je dedinja dvignila s TRR zapustnika, odprtega v Republiki Srbiji (točka III izreka). Zapustnikovo vdovo – zakonito dedinjo B. B. - je napotilo na pravdo zoper sodediča zaradi ugotovitve, da v zapuščino ne sodi linija za izdelavo alkoholnih destilatov, ki se je nahajala v kleti stanovanja na X1 in v garaži na naslovu X2 ter dve kovinski montažni garaži na nepremičnini, last dedinje na Y (točka IV. izreka). Obema dedičema je naložilo, da morata o vložitvi tožb obvestiti zapuščinsko sodišče (točka V izreka) ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti pravdnih postopkov, če dediča tožb ne bosta vložila v postavljenem roku, pa se bo postopek nadaljeval ne glede na njune zahtevke (točka VI izreka).

2. Dedinja vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v točkah II do VI izreka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD2. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Prosi za prednostno obravnavo.

3. Navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče jo je pozvalo k izjavi, ali se v garaži zapustnika nahaja linija destilatov in če ne, naj pojasni, kje je, sicer bo sodišče izhajalo iz dosedanjih trditev. Dedinja je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, a sodišče na njeno prošnjo ni odgovorilo. Izpodbijani sklep jo je zato neprijetno presenetil. Prav tako ji sodišče ni omogočilo izjave o vlogi dediča z dne 7. 7. 2020 s prilogami, v katerih so številne neresnice in hude obtožbe na škodo dedinje. Prikrajšana je za pravico do izjave in do kontradiktornosti, posledično je sodišče napačno napotilo oba dediča na pravdo. Če bi ji bila navedena vloga z dokazili vročena, bi odgovorila tako, kot navaja v pritožbi. Odločno zanika navedbe dediča glede zlatnine (cekinov) in 20.000 EUR, ker so neresnične. Prilaga dokazila, da je zapustnik v času svojega življenja glavnino cekinov prodal, oddal ali podaril. Preostalih 440 gramov zlata je izročil dediču. Navedeno premoženje ne more soditi v zapuščino. Iz izpiska iz priložene zapustnikove hranilne knjižice pa je jasno, da je bilo na dan smrti na računu zapustnika le 91,29 EUR, torej so navedbe dediča, o njenem dvigu 20.000,00 EUR neresnične. Linije za izdelavo destilata na naslovu X1 ni. Dedinja ne more dokazovati negativnih dejstev. Prilaga lahko le današnje fotografije kleti in garaže. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje, da to premoženje obstaja in sodi v zapuščino. Ne drži, da je v vlogi z dne 7. 4. 2014 priznala, da naj bi linija za proizvodnjo destilata predstavljala del dediščine in da se nahaja tam, kjer navaja dedič. V navedeni vlogi, ki jo povzema, je govorila o alkoholnih pijačah, kislinah in kemičnih substancah, ne pa o liniji za proizvodnjo destilata ( torej o sekalniku in gnetilcu za sadje, o fostfreju in plastičnih sodih za vrenje, hidravlični preši, specialni električni pumpi, aparatu za proizvodnjo destilata, dveh plinskih gorilnikih in šestih plinskih jeklenkah). Ne gre torej za diametralno nasprotne navedbe dedinje v vlogi iz leta 2017 in v navedbah na naroku z dne 12. 6. 2020. Montažna garaža res stoji na njeni parceli, kot je to razvidno iz priloženih fotografij. Pooblaščenka se o montažnih garažah ni mogla izjasniti. Njeno prerekanje je bilo podano le iz previdnosti. Dedinja ponovno poziva dediča, naj montažno garažo čimprej odstrani z njene nepremičnine, za datum primopredaje naj kontaktira pooblaščenko dedinje. Sodišče še ni opravilo nobenih poizvedb o zapuščini po zapustniku v Republiki Srbiji, zato je obravnavani sklep nezakonit in nepravilen. Upoštevati bi bilo treba samo tisto premoženje, za katerega je dedič navedel dovolj okoliščin, da ga je mogoče identificirati. Pred prekinitvijo zapuščinskega postopka bi bilo treba opraviti popis zapuščine.

4. Dedič je odgovoril na vročeno pritožbo in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede tega, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (212. člen ZD). V tej zadevi je sodišče pravilno ugotovilo, da je med dedičema (ponovno) prišlo do spora o obsegu zapuščine: dedič je v vlogah z dne 24. 2. 2020 (list. št. 186) in z dne 7. 7. 2020 (na list. št. 153) trdil in dokazoval, da v zapuščino po zapustniku sodi še: 3200 gramov zlata v cekinih, 20.000,00 EUR gotovine in linija za izdelavo alkoholnih destilatov, kar naj bi v času zapustnikove smrti obstajalo in se nahaja v Sloveniji pri dedinji. Dedinja je na zapuščinski obravnavi 12. 6. 2020 (po pooblaščenki) ta dejstva prerekala. Čeprav je bila dedinji zadnja vloga dediča (z dne 7. 7. 2020) vročena šele skupaj z izpodbijanim sklepom, to na pravilnost sklepa ni vplivalo. O vsebini dedičeve zadnje vloge se je pritožnica izjavila v pritožbi in je v tem postopku njena izjava tudi obravnavana.

7. Pritožbene navedbe pritrjujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je med dedičema spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino. Tak spor terja napotitev na pravdo, saj ga zapuščinsko sodišče ne more reševati samo. Zato so za zapuščinski postopek nerelevantne vse pritožbene navedbe in dokazi pritožnice o neresničnih dedičevih trditvah o dodatnem premoženju, ki naj bi sodilo v zapuščino. Dokazovanje obstoja spornega obsega zapuščine bo stvar pravdnega postopka in je odločitev sodišča prve stopnje za prekinitev postopka in napotitev na pravdo pravilna.

8. Pritožnici pa je treba pritrditi, da je sodišče deloma zmotno ugotovilo, da je med dedičema spor tudi glede tega, ali v zapuščino spadata dve kovinski montažni garaži na Y. Dedinja je v vlogi z dne 7. 4. 2014 (red. št. 17) priznavala, da je zapustnik na njenem zemljišču postavil provizorični garaži. Tudi v pritožbi poziva dediča, naj garažo prevzame oziroma odstrani ter se preko njene pooblaščenke dogovori za datum primopredaje. S tem je ovrženo (pavšalno) prerekanje njene (nove pooblaščenke) na naroku, češ da o garažah ne ve ničesar, na katero je sodišče prve stopnje zmotno oprlo ugotovitev, da gre za spor o tem, ali provizorična objekta sodita v zapuščino. Tudi dedič je v svojih vlogah od dedinje zahteval (le) vpogled v notranjost garaž. Glede na pritožbene navedbe se bosta dediča o tem lahko sporazumela in je bilo treba izpodbijani sklep v delu za napotitev na pravdo glede dveh montažnih kovinskih garaž razveljaviti, ker ta dejstva med dedičema niso sporna.

9. Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

10. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je glede zlatnikov in denarnih sredstev manj verjetna pravica dediča. Obstoj navedenega premoženja zatrjuje dedič, dedinja ga izrecno zanika. Zato je na dediču breme, da obstoj premoženja (v pravdi) tudi dokaže. Njegova pravica je v tej fazi postopka manj verjetna, njegova napotitev na pravdo pravilna.

11. Enako velja tudi za linijo za proizvodnjo alkoholnih destilatov. Zmotne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dedinja spreminjala navedbe o obstoju tega premoženja. Pritrditi je treba pritožnici, da je v vlogi z dne 7. 4. 2014, ki jo sodišče sicer pravilno povzame v točki 6 sklepa, govorila zgolj o alkoholnih pijačah, kislinah in kemičnih substancah (torej o materialu za izdelavo alkoholnih pijač) in ne o liniji za proizvodnjo destilata – napravi in opremi za izdelavo alkoholnih pijač, kot je v nadaljevanju obrazložitve zmotno ocenilo sodišče prve stopnje. Nekonkretizirane trditve o tem, da v zapuščino sodi linija za izdelavo destilata, je v svojih vlogah podal dedič na list. št. 186 in 222, na zapuščinski obravnavi pa pojasnil, da naj bi linija zajemala več stvari: drobilnico, prešo in razne sode v vrednosti 25.000,00 EUR. Ker je dedinja tako na naroku kot v pritožbi obstoj teh predmetov na naslovu X1 izrecno zanikala, je tudi v tem delu trditveno in dokazno breme na dediču. Njegova pravica je manj verjetna in je treba tudi za to premoženje na pravdo napotiti njega in ne dedinje, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje. Na njem pa bo tudi breme za postavitev dovolj določnega in individualiziranega tožbenega zahtevka, da bo sposoben za obravnavo. Dedič, napoten na pravdo, mora za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka poskrbeti sam. Ker zatrjuje, da so sporne premičnine pri dedinji (torej na ozemlju Republike Slovenije), je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi za obravnavo teh premičnin (tretji odstavek 79. člena ZMZPP3). Opozarjanje pritožnice na 176. člen ZD je neutemeljeno. Neutemeljeno je tudi njeno prepričanje, da je potreben popis zapuščine pred napotitvijo na pravdo. Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res (še) obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.

12. V navedenem okviru je bilo treba torej pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se na pravdo napoti dediča zaradi ugotovitev, da v zapuščino sodi 3200 gramov zlata v cekinih, gotovina v znesku 20.000,00 EUR in linija za izdelavo alkoholnih destilatov, sklep o napotitvi dedinje na pravdo zaradi dveh kovinskih montažnih garaž pa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ostalem je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976. 3 Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur. l. RS, št. 56/1999 s spremembami.