Jedro

ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo revizijo vloženo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 399/2014 z dne 28. 8. 2014. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi podrobno opisuje dosedanji potek postopka v zvezi z njegovo tožbo, vloženo zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tožnik namreč v postopku uveljavlja priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Nadalje tudi pojasnjuje, da je vložil revizijo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 399/2014 z dne 28. 8. 2014. Z navedenim sklepom je pritožbeno sodišče potrdilo sklep opr. št. X Ps 1327/2013 z dne 8. 7. 2014, s katerim je prvostopenjsko sodišče tožniku naložilo denarno kazen zaradi zlorabe procesnih pravic in žalitve sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno, na podlagi 2. odstavka 384. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da bi bilo potrebno revizijo zavreči že iz razloga, ker jo je vložil tožnik sam, ne pa po odvetniku. ZPP namreč v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP pa je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči. Neutemeljene so torej tudi pritožbene navedbe, da bi moralo o reviziji odločati Vrhovno sodišče RS. Prvi odstavek 374. člena ZPP namreč pooblašča sodnika sodišča prve stopnje, da odloči o tem, ali je revizija pravočasna, popolna oziroma dovoljena. Če je revizija prepozna, nepopolna ali nedovoljena, revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Glede na navedeno in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.