Jedro

Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnino, ki se po določbi 167. člena ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (prim. drugi odstavek 178. člena ZIZ).

Cenitev nepremičnine oziroma dopolnitev cenitve je vsekakor potrebna za konkretno izvršbo, zato je sodišče prve stopnje stroške, ki so nastali zaradi izdelave dopolnilnega cenitvenega mnenja, pravilno naložilo dolžniku v plačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 105,80 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik in navaja, da se s cenilnim poročilom in dopolnitvami ni strinjal. Meni, da je delo sodne cenilke opravljeno nezadostno in ima polno lukenj, tako delo pa naj plačuje upnik ali sodišče, ki jo je najelo za to storitev. Dodaja, da se mu ob njegovih mesečnih dohodkih ogroža eksistenca in smisel življenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. V predmetni zadevi je upnik predlagal izvršbo na nepremičnino, ki se po določbi 167. člena ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (prim. drugi odstavek 178. člena ZIZ). Sodna cenilka za gradbeništvo A. A. je izdelala dopolnilno cenitveno mnenje za nepremičnino, na katero je bila s sklepom o izvršbi z dne 15. 2. 2018 dovoljena izvršba, za kar ji je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 5. 2019, ki je postal pravnomočen 15. 6. 2019, odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 105,80 EUR. Ker je bila cenitev nepremičnine oziroma dopolnitev cenitve ob zgoraj pojasnjenem vsekakor potrebna za konkretno izvršbo, je sodišče prve stopnje stroške, ki so nastali zaradi izdelave dopolnilnega cenitvenega mnenja, pravilno naložilo dolžniku v plačilo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ mora namreč dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

6. Ker je sodišče prve stopnje odločalo o dolžnosti povračila stroškov postopka v razmerju med upnikom in dolžnikom, in sicer na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ, dolžnik s pritožbenimi navedbami, da se ne strinja s cenilnim poročilom, njegovimi dopolnitvami in delom cenilke, v tem pritožbenem postopku ne more uspeti, saj za odločitev o dolžnikovi obveznosti povračila upnikovih stroškov izvršilnega postopka niso pravno pomembne, ampak so predmet presoje v drugih fazah postopka. Pravno nepomembne pa so tudi navedbe o mesečnem dohodku in ogrožanju eksistence, saj je bila v tem postopku izvršba dovoljena le na dolžnikovo nepremičnino.

7. Stroškov, ki so nastali z delom sodne cenilke, dolžnik konkretno po višini z ničemer ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da so bili stroški v znesku 105,80 EUR odmerjeni skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in ker so bili v tem obsegu tudi potrebni za izvršbo, jih je sodišče prve stopnje pravilno naložilo dolžniku v plačilo.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).