Jedro

Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, zagotoviti poplačilo upnika iz premoženja dolžnika. Cilj izvršilnega postopka pa ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega).

Kupec se mora v izvršilnem postopku zavedati, da ne gre za običajno prodajo v dogovoru pogodbenih strank, ampak prisilno prodajo, ki je nerazdružljivo povezana z namenom prisilnega poplačila upnikove terjatve in ustavnim varstvom dolžnika pred izgubo premoženja, ki ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Iz tega izhajajo posebnosti in tveganja pri tovrstni prodaji, s katerimi mora kupec računati, v zameno pa lahko pridobi nepremičnino bistveno pod ocenjeno tržno vrednostjo.

Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.

Prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, zaradi poplačila dolga enega zakonca pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave drugega zakonca, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I kupcu F. d.o.o. izročilo nepremičnine parc. št. 989/1, 991, 992, 993 in 994, vse k.o. 168 D., do celote, pod II odločilo, da je dolžnica dolžna v roku 30 dni od prejema tega sklepa dalje izročiti nepremičnine kupcu proste oseb in stvari oziroma mu omogočiti posest stvari, pod II pojasnilo, da je ta sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, pod IV zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti tega sklepa pri prej navedenih nepremičninah izbriše vpisane pravice in bremena v skladu z določilom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi in vknjiži lastninsko pravico na kupca F. d.o.o..

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje tretji M. S.. Opozori, da je 12. 6. 2018 podal ugovor tretjega, v katerem je zatrjeval svojo solastninsko pravico na predmetih izvršbe in s tem nedopustnost izvršbe na teh predmetih. Prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, za poplačilo dolga enega zakonca, posega v pravico do lastnine po 33. členu Ustave RS, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku, kot v obravnavanem primeru. Ni mu znano, ali je upnica reagirala na njegov ugovor. V kolikor bi mu nasprotovala, bi vložil ustrezno tožbo in predlagal odlog izvršbe, v kolikor bi se z njim strinjala, pa bi se izvršba na njegov delež, ustavila. Ker je glede na sistem ravnotežje v primeru ugovora tretjega že močno nagnjeno v korist upnika, je dodatna neaktivnost sodišča prve stopnje v zvezi z vloženim ugovorom, prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo njegovih pravic. Izpostavi, da je Ustavno sodišče v svojih odločbah (odločba U-I-110/03, Up-631/03) že pojasnilo, da cilj izvršilnega postopka ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (iz premoženja tretjega). Učinkovito sodno varstvo tretjega je samo tisto, ki omogoča vsebinsko presojo glede pravice tretjega, še preden je izvršba opravljena in s tem pravica dokončno izgubljena zaradi prodaje predmeta izvršbe. Res je, da ZIZ za upnikov odgovor na ugovor tretjega ne določa posebej, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar je potrebno poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Nepremičnine, na katere se vodi izvršba, niso nadomestna stvar, zato jih je nemogoče nadomestiti. S tem bi izgubil svoj dom, saj prodane nepremičnine uporablja skoraj vsakodnevno, se na njih nahaja, gospodari z vinogradom. Po njegovem bi izvršilno sodišče moralo upoštevati, da je pritegnjen v postopek zaradi tujega dolga, s katerim nima povezave. Škoda v primeru prodaje njegovega dela nepremičnin na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Nadalje meni, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s tem, ko zastavnemu upniku ni vročilo nobene cenitve. V tej zvezi se sklicuje na razloge Ustavnega sodišča v odločbi št. Up 419/10 z dne 2. 12. 2010. Glede na nepravilnosti sodišče tudi ne bi smelo izdati odredbe o prodaji nepremičnin. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe na nepremičnine, podredno za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo določanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Kupec F. d.o.o. (v nadaljevanju kupec) v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim izvajanjem in se zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Dolžnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje pritožbenim navedbam tretjega. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Upnica v odgovoru na pritožbo pojasni, da je podala odgovor na ugovor in predlagala ustavitev izvršbe na ½ nepremičnin dolžnice.

6. Pritožbo vlaga tudi zastavni upnik R. H. T. eGen zaradi kršitev določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Opozori, da ni bil obveščen o začetku predmetnega izvršilnega postopka. Prav tako ni bil seznanjen s cenitvijo nepremičnin dolžnice in tako ni imel možnosti, da bi cenitvi ugovarjal. Vročen mu ni bil niti sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. Obveščen tudi ni bil o dražbi, zato ni mogel ugovarjati vrednosti nepremičnin. V tej posledici je bil onemogočen v podaji predloga za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Dejstvo je, da dosežena kupnina ne bo zadoščala niti za poravnavo njega kot zastavnega upnika, in tako upnik, ki vodi izvršbo, iz kupnine dosežene v prodaji, ne bo prejel ničesar. Ocenjuje, da se zaradi navedenega dolžnici in posredno njemu povzroča neutemeljena škoda. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršba zoper dolžnico ustavi, upnici pa se v plačilo naložijo vsi stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

7. Dolžnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje pritožbenim navedbam in se zavzema za ustavitev postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

8. Upnica v odgovoru na pritožbo pojasni, da na vročitve cenilnih poročil ni mogla vplivati, prav tako ji ni znano, če so bile pritožniku vročene listine. Nasprotuje zahtevku za povrnitev stroškov postopka.

9. Pritožbi sta utemeljeni.

10. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da so bile v izreku sklepa navedene nepremičnine s sklepom o domiku z dne 7. 9. 2018 domaknjene kupcu F. d.o.o., da je ta pravočasno plačal kupnino v višini 30.530,87 EUR ter da je pridobil odločbo pristojne Upravne enote št. 330-417/2018 z dne 14. 5. 2018 o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, v izpodbijanem sklepu v skladu s 192. členom ZIZ odločilo o izročitvi prodanih nepremičnin dolžnice kupcu, odredilo vknjižbo lastninske pravice na prodani nepremičnini v korist kupca in izbris pravic ter bremen, in dolžnici določilo rok za izročitev nepremičnin.

Glede na listine v spisu, ugovor tretjega, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo, upničin delni umik predloga za izvršbo ter zlasti odločbe Ustavnega sodišča RS, so ugotovitve sodišča in njegov zaključek, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi, preuranjeni. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšno vsebino in težo je dalo sodišče vsaki od ustavno zagotovljenih pravic upnice, dolžnice, tretjega in kupca, ki prihajajo v obravnavanem primeru v kolizijo, zato manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je sodišče absolutno bistveno kršilo določbe postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, zagotoviti poplačilo upnika iz premoženja dolžnika. Upnik, ki predlaga izvršbo na nepremičnino, pridobi na tej nepremičnini prisilno hipoteko, katere osrednje upravičenje je poplačilno upravičenje, ki se realizira s prodajo nepremičnine in poplačilom terjatve upnika iz sredstev, pridobljenih s prodajo. Poseg v dolžnikovo premoženje je v izvršilnem postopku utemeljen le v obsegu, ki je potreben za upnikovo poplačilo (splošno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave), ki je operacionalizirano v 3. členu ZIZ v zvezi z določitvijo razmerja dolžnikove lastninske pravice (33. člen Ustave) s pravico upnika do izvršbe kot sodnega varstva (23. člen Ustave)). Pri tem se mora kupec v izvršilnem postopku vedno zavedati, da ne gre za običajno prodajo v dogovoru pogodbenih strank, ampak prisilno prodajo, ki je nerazdružljivo povezana z namenom prisilnega poplačila upnikove terjatve in ustavnim varstvom dolžnika pred izgubo premoženja, ki ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Iz tega izhajajo posebnosti in tveganja pri tovrstni prodaji, s katerimi mora kupec računati, v zameno pa lahko pridobi nepremičnino bistveno pod ocenjeno tržno vrednostjo. Na drugi strani dolžnik praviloma izgublja svoje najpomembnejše premoženje, na katerega je lahko tudi bivanjsko vezan.1

13. Zasledovanje ciljev izvršilnega postopka velikokrat pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku (npr. upnikov, dolžnikov, kupcev, tretjih). Zato golo sklicevanje na določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne da bi upoštevali celoten sistem, njegova izhodišča in namen izvršilnega postopka, v obravnavanem primeru ne zadošča za utemeljitev kupčevega upravičenega pričakovanja. V 192. členu ZIZ opredeljeno pravno pravilo glede pogojev za izdajo sklepa o izročitvi je pravilno razumeti v povezavi še z drugimi določbami ZIZ, zlasti s členi 3, 47 in 193, ki ga kot bistveni kontekst pogojev prisilne prodaje dopolnjujejo (argument koherence).2 193. člen ZIZ kot specialno določilo opredeljuje trenutek pravnomočnosti sklepa o izročitvi kot mejo zagotovljenega varstva kupčevega pridobljenega položaja v postopku nepremičninske izvršbe. A contrario izhajajoč iz tega določila kupec pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi praviloma ni varovan.

14. Ustavno sodišče je varstvo kupčevega pridobljenega položaja (pričakovalne pravice v zvezi s pričakovano lastninsko pravico) pri prodaji nepremičnine širilo tudi na fazo domika nepremičnine (glej na primer odločbe št. Up-35/98, U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004, Up-77/04 z dne 25. 10. 2016). Opozorilo je na pričakovano pravico kupca in na časovni vidik pridobitve pravice v več časovno medsebojno ločenih stopnjah. Po končani javni dražbi v izvršilnem postopku sodišče razglasi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku. Zavzelo je stališče, da je visečnost njegovega pravnega položaja od tedaj odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom (takrat veljavnega) 68. člena Zakona o izvršilnem postopku posegla v kupčevo pričakovano pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je z domikom.

15. Res je, da Ustavno sodišče še ni presojalo obravnavane situacije, za katero veljajo določbe novele ZIZ-J, po kateri zoper sklep o domiku ni posebne pritožbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ), vendar pa v tej zvezi ni mogoče mimo tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem so sodišča pri razlagi prava vezana tudi na nosilne razloge Ustavnega sodišča, zavzete v njegovih odločbah. Kupec je od razglasitve domika dalje v položaju, ko ima pričakovanje pridobitve lastninske pravice. Za pričakovano pravico gre vedno takrat, kadar poteka pridobitev pravice v več časovno medsebojno ločenih stopnjah. Med visečnostjo prodajalec ne sme ovirati nastopa pogoja. Kupčev položaj je od prodaje (razglasitve domika naprej) varovan tako, da bi v njegovo pričakovano pravico lahko posegla le morebitna nepravilnost pri opravi javne dražbe, dejstvo, da kupec kupnine ne plača oziroma ugovor tretjega udeleženca.3

16. Ustavno sodišče4 je tudi že pojasnilo, da cilj izvršilnega postopka ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega). Če pa zaradi izvršilnega postopka kljub temu pride do posega v pravice tretjega, mora ta imeti zagotovljeno učinkovito sodno varstvo svojih pravic (prvi odstavek 23. člena URS, primerjaj 19. točko obrazložitve odločbe št. U-I-110/03, Up-631/03 z dne 14. 4. 2005). Poseg v lastninsko pravico tretjega (lahko pa tudi v kakšno drugo pravico tretjega) je v izvršilnem postopku lahko le posledica neučinkovitega sodnega varstva, ki ga ima tretji za zaščito svojih pravic. V izvršilnem postopku je varstvu pravic tretjega namenjena zakonska ureditev ugovora tretjega (64. člen ZIZ), ki ga lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Sodna praksa je v tej zvezi že zavzela stališče, da to pomeni do pravnomočnosti sklepa o izročitvi prodanih nepremičnin kupcu.

17. Učinkovito sodno varstvo tretjega je lahko le takšno, ki omogoča vsebinsko presojo glede pravice tretjega, še preden je izvršba opravljena in s tem pravica tretjega dokončno izgubljena zaradi prodaje predmeta izvršbe. Morebitno naknadno odškodninsko varstvo ne pomeni ustreznega, ne učinkovitega varstva tretjega. Če bi se zadovoljili z odškodninskim varstvom tretjega, bi pristali na močno nagnjeno ravnotežje v korist upnika, ki ni utemeljeno. Tretji je namreč pritegnjen v izvršilni postopek, čeprav se ta nanj ne bi smel nanašati. V njem se je znašel po sili okoliščin, ker je bilo poseženo na njegovo premoženje. Tako upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden.

18. Sicer je omejitev procesnih dejanj, ki lahko ovirajo tek izvršilnega postopka, nujna in primerna za zagotovitev učinkovitega izvršilnega postopka in s tem upnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva. Navedeno velja tudi za pravne možnosti tretjega glede uveljavljanja pravice, ki preprečuje izvršbo. Vendar morajo biti te omejitve (natančneje posledice teh omejitev) sorazmerne (proporcionalne) zasledovanemu cilju preprečevanja nepotrebnih zastojev v postopku (splošno načelo sorazmernosti, ki vsebuje tudi zahtevo po proporcionalnosti oziroma sorazmernosti v ožjem pomenu - 2. člen URS, odločba U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003).

19. Za obravnavani primer je tudi pomembno, da lahko po stališču sodne prakse zunajknjižni lastniki (nevpisani skupni lastniki) svojo (močnejšo) pravico učinkovito branijo preden jo sodišče v izvršbi proda. Po prodaji v izvršbi gre za konkurenco pravic zunajknjižnega lastnika in ne več upnika, temveč kupca. V neskladju z ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) je namreč stališče, da ima pravica do poplačila terjatve, ki jo upnik pridobi z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi prednost pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico tretjega. Položaja dolžnikovega zakonca v izločitvenem sporu ni mogoče enačiti s položajem zakonca v premoženjskih sporih, ki nastanejo zaradi enostranskega razpolaganja drugega zakonca z domnevno skupnim premoženjem. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Zaznamba sklepa o izvršbi je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino (167. člen in 170. člen ZIZ). Zgolj to, da dobi upnik poplačano svojo terjatev, pa ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik.5

20. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Glede na to pomeni prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, zaradi poplačila dolga enega zakonca poseg v pravico do lastnine iz 33. člena Ustave drugega zakonca, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje.

21. V obravnavanem primeru tudi ni mogoče spregledati, da je upnica v odgovoru na ugovor tretjemu priznala, da je do deleža ½ lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe ter za ta del predlagala razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev izvršbe. Navedeno je v skladu s temeljnim načelom dispozitivnosti razumeti, da upnica nima več interesa, da bi se njena terjatev poplačala tudi s prodajo polovičnega deleža nepremičnin, ki so v lasti tretjega.

22. Vsa zgoraj povzeta stališča Ustavnega sodišča v povezavi z določbami ZIZ, ki jih je potrebno uporabiti v obravnavanem primeru, do katerih pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, narekujejo, da se pritožbama tretjega in zastavnega upnika ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

23. Sodišče bo moralo opraviti vrednostno tehtanje pomena nasproti si stoječih pravic tretjega in kupca na način, da pri izvrševanju pravice enega ne bi prišlo do prekomernega posega v pravico drugega. Utemeljiti bo moralo, zakaj varstvo kupčeve pričakovalne pravice odtehta težo posega v lastninsko pravico tretjega, ki ni dolžnik, oziroma, zakaj ga ne ter kaj pomeni večjo izgubo, ali izjalovitev pričakovanja kupca, da bo šele postal lastnik nepremičnin (s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi), ali izguba lastninske pravice tretjega na nepremičninah, katero mu je upnica izrecno priznala ter v tej posledici delno umaknila predlog za izvršbo (glej odgovor na ugovor tretjega). Če se sodišče prve stopnje ne bo strinjalo s stališči, ki so bila zgoraj povzeta, bo moralo prepričljivo utemeljiti, zakaj vprašanja, na katera opozarjajo obrazložitve ustavnih odločb, za konkretno odločitev niso pomembna in jih zato ni treba upoštevati. Odločba sodišča, ki ustavnih odločb ne upošteva in tudi prepričljivo ne argumentira, krši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

Sodišče se bo tako moralo opredeliti do obsežnega sklopa odločilnih dejstev, celovito pretehtati položaje upnice, dolžnice, kupca in tretjega ter jasno obrazložiti, kateremu daje v konkretni situaciji prednost in zakaj.

24. Glede na sprejeto odločitev se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih očitkov ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Glej sklep VSM I Ip 1267/2014 z dne 23. 1. 2015; 2 Na poseben pomen določila 193. člena ZIZ opozarja tudi odklonilno ločeno mnenje sodnice dr. D. L. v zadevi Up-77/04, ki se mu pridružuje sodnica dr. M. Š.; 3 Tako v sklepu VSL I Ip 3194/2017 z dne 22. 11. 2017; 4 Tako v zahtevi za oceno ustavnosti VSM v zadevi I Ip 449/2018; 5 Tako Ustavno sodišče v odločbah Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 in Up-9/16 z dne 15. 11. 2018;