Jedro

Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o njegovem predlogu za odmero nagrade in povračilo stroškov ni imelo podlage v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur.l. RS, št. 37/94). Po 13. čl. citirane odredbe se nagrade upraviteljem prisilne poravnave in stečaja po merilih iz te odredbe določajo le v tistih postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novega ZPPSL (Ur.l. RS, št. 67/93). Predmetni stečajni postopek se je začel in se vodi po določilih prejšnjega ZPPSL (Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Po 64. čl. ZPPSL/89 ima stečajni upravitelj pravico do nagrade za delo in povračilo nujnih stroškov, ki mu ju določi stečajni senat. Tako določena nagrada ne predstavlja mesečne akontacije nagrade za delo, ki bi se poračunala ob zaključku postopka, kot to sedaj ureja zgoraj citirana odredba (drugi odst. 8. čl. v zvezi s 3. čl. odredbe) in 83. čl. ZPPSL/93.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 1. točki izreka razveljavi in se mu zadeva v tem delu vrne v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi v nerazveljavljenem delu (2. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče odstavljenemu stečajnemu upravitelju odmerilo nagrado za obdobje od 27.2.1991 do 9.7.1996 v skupnem znesku 3,470.262,00 SIT bruto (1. točka izreka sklepa), predlog odstavljenega stečajnega upravitelja za izplačilo stroškov za delo pa je zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil odstavljeni stečajni upravitelj in uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek. Navedel je, da mu je bilo za čas od marca 1991 do 31.5.1994 po sklepu stečajnega senata z dne 23.5.1994 že priznanih mesečno pet bruto zajamčenih OD nagrade za delo in 196.612,00 SIT potnih stroškov, z vlogo z dne 9.7.1997 pa je predlagal nagrado za obdobje od 1.6.1994 do 15.7.1997 in povračilo potnih stroškov. Za to obdobje mu z izpodbijanim sklepom nagrada ni bila odobrena, niti povračilo potnih stroškov. Stečajni senat mu je celo zmanjšal že odobreno nagrado. Iz vloge z dne 9.7.1997 je razvidno, za kakšen namen je bilo potovanje opravljeno in obračunani kilometri. V blagajni stečajnega dolžnika pa potnih nalogov ni, ker ti stroški niso bili izplačani. Izpodbijani sklep temelji na Odredbi o merilih za določitev nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki pa ne velja za stečajne postopke, začete in vodene po prejšnjem ZPPSL. Predlagal je, naj se neizplačana nagrada in stroški pobotajo z morebitnimi obveznostmi, če jih ima v zvezi s poslovanjem z družbo A. d.o.o. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o njegovem predlogu za odmero nagrade in povračilo stroškov ni imelo podlage v Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur.l. RS, št. 37/94). Po 13. čl. citirane odredbe se nagrade upraviteljem prisilne poravnave in stečaja po merilih iz te odredbe določajo le v tistih postopkih, ki so bili začeti po uveljavitvi novega ZPPSL (Ur.l. RS, št. 67/93). Predmetni stečajni postopek se je začel in se vodi po določilih prejšnjega ZPPSL (Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Po 64. čl. ZPPSL/89 ima stečajni upravitelj pravico do nagrade za delo in povračilo nujnih stroškov, ki mu ju določi stečajni senat. Tako določena nagrada ne predstavlja mesečne akontacije nagrade za delo, ki bi se poračunala ob zaključku postopka, kot to sedaj ureja zgoraj citirana odredba (drugi odst. 8. čl. v zvezi s 3. čl. odredbe) in 83. čl. ZPPSL/93. Iz povedanega izhaja, da stečajni senat že odobrene nagrade za delo ni mogel poračunavati kot akontacijo nagrade. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče pri odmeri nagrade za obdobje od 27.2.1991 do 31.5.1994 zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 12. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89. O odmeri nagrade za navedeno obdobje je namreč stečajni senat že odločal s sklepom, opr. št. St ... z dne .... Tako je dolžan odločati le še o predlogu odstavljenega stečajnega upravitelja z dne 9.7.1997 (redna št. 185) o odmeri te nagrade za čas od 1.6.1994 do 15.7.1996, pri čemer bo moral presojati skladno z drugim odst. 64. čl. ZPPSL/89 tako obseg poslov kot tudi delo stečajnega upravitelja v tem obdobju, zlasti, ali je korektno opravljal naloge stečajnega upravitelja in s potrebno skrbnostjo, upoštevaje pri tem tudi razloge za njegovo odstavitev. Upoštevaje navedena merila bo moralo ponovno odločiti o predlogu z dne 9.7.1997 in za svojo odločitev navesti razloge. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (odredbe o merilih) prvostopno sodišče pravno relevantnih dejstev za odločanje o predlogu glede na zgoraj povedano ni ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89 izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa ni utemeljena.

Zmotno je stališče pritožnika, da potnih nalogov v evidenci stečajnega dolžnika ni, ker ni bilo izplačil potnih stroškov. Podlaga za izplačilo potnih stroškov iz sredstev stečajnega dolžnika je sklep stečajnega senata in dovoljenje stečajnega sodnika za izplačilo (prim. 64. čl. ZPPSL/89), potni nalog pa je tista knjigovodska listina, ki izkazuje poslovni dogodek in ima za posledico knjigovodsko evidentiranje nastalih stroškov poslovanja stečajnega dolžnika. Če stečajna sodnica doslej od stečajnega upravitelja ni zahtevala predložitve potnih nalogov, to ne pomeni, da jih stečajni upravitelj ni bil dolžan evidentirati v poslovnih knjigah stečajnega dolžnika. Ob porušenem zaupanju v stečajnega upravitelja, ki se je odrazilo v skrajnem ukrepu - njegovi odstavitvi, je zato razumljivo in utemeljeno razlogovanje stečajnega senata ob zavrnitvi predloga stečajnega upravitelja za povrnitev potnih stroškov, podanega eno leto po njegovi odstavitvi, da dokazil o nastalih stroških, ki bi utemeljevali njihovo izplačilo, v knjigovodski evidenci stečajnega dolžnika ni in zato njegov predlog ni utemeljen.

Na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da prvostopno sodišče ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89).