Jedro

Tožena stranka je v vlogi izjavila, da takšni spremembi tožbe nasprotuje. Glede na določilo 185. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu med drugim ugotavljalo, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe z njeno razširitvijo na nepremoženjsko škodo v znesku 5.000.000,00 SIT s p.p. V obrazložitvi je navedlo, da tožena stranka ni privolila v premembo tožbe, dovolilo pa je tudi ni sodišče, ker gre za zahtevek, ki temelji na drugi dejanski in pravni podlagi kot zahtevek, o katerem teče pravda. Poleg tega pa gre za škodo, ki je tožniku očitno nastala kot fizični osebi, zato je sploh ni mogoče obravnavati po pravilih o gospodarskih sporih in se ne more uveljavljati skupaj s prvotnim zahtevkom. Nobenega razloga ni, da se ne bi vložila nova tožba. Razširitev tožbe pa tudi ne bi bila smotrna z vidika dokončne ureditve razmerja med strankama po prvotnem zahtevku, glede na to, da je bilo v tej zadevi enkrat že odločeno na prvi stopnji. Sprememba tožbe pa je nedopustna tudi z vidika 362. čl. ZPP, saj smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dosedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je zahtevek na plačilo imaterialne škode v znesku 5.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi označila v vlogi z dne

7.9.2004 kot drugi podrejeni samostojni tožbeni zahtevek.

Tudi ta zahtevek izhaja iz iste dejanske podlage. Zaradi enostranske prekinitve pogodbe in izprtja tožnika iz trgovine s strani tožene stranke so se pričele širiti govorice, zaradi katerih je trpel ugled tožnika kot samostojnega podjetnika. Tožnik ni mogel biti več samostojni podjetnik in tudi ni mogel dobiti službe. Zahteval je samo simbolično odškodnino, ki je zaradi ravnanja tožene stranke, ki se obravnava v tej pravdi - to je zaradi neupravičenega enostranskega razdrtja pogodbe in že pravnomočno razsojenega nezakonitega izprtja iz trgovine (motenjska pravdna zadeva Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 260/2000, potrjena s sklepom Višjega sodišča v Kopru Cp 1081/2001), nastala na njegovem dobrem imenu, časti in ugledu človeka in samostojnega podjetnika. Tožeča stranka je smatrala, da bi bilo obravnavanje vseh zahtevkov pred naslovnim sodiščem sicer smotrno, vendar naslovno sodišče kot gospodarsko sodišče res ni pristojno za obravnavanje zahtevka za plačilo odškodnine zaradi imaterialne škode, zato je tožnik dne

7.9.2004, pred sprejemom izpodbijanega sklepa, naslovnemu sodišču predlagal, da tožbeni zahtevek za plačilo imaterialne škode, kot ga je pravilno opredelil v vlogi z dne 7.9.2004, odstopi pristojnemu sodišču. Kljub takšnemu pravočasnemu predlogu tožnika je naslovno sodišče dne

8.9.2004 sprejelo sklep, da razširitve tožbe ne dovoli, namesto da bi tožbo po predlogu tožnika odstopilo pristojnemu sodišču. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Tožeča stranka je z vlogo z dne 26.5.2004 spremenila tožbo tako, da je poleg odškodnine zaradi izgubljene provizije (v posledici zatrjevane neutemeljene odpovedi pogodbe o prodaji blaga, podane s strani tožene stranke), uveljavljala še odškodnino v znesku 5.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za nematerialno škodo na dobrem imenu, časti in ugledu tožnika kot človeka in samostojnega podjetnika.

Tožena stranka je v vlogi z dne 3.6.2004 izjavila, da takšni spremembi tožbe nasprotuje. Glede na določilo 185. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu med drugim ugotavljalo, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pri tem je zaključilo, s takšnim zaključkom pa se pritožbeno sodišče strinja, da je bila sprememba tožbe uveljavljena šele potem, ko je bilo v obravnavni zadevi enkrat že odločeno s sodbo prvostopnega sodišča z dne 11.12.2002 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča z dne 19.2.2004 (in je torej bil v precejšnjem obsegu izveden dokazni postopek), tako da sprememba tožbe z uveljavitvijo zahtevka na drugi dejanski in pravni podlagi, ne bi bila smotrna; sodišče prve stopnje bo torej spremembo tožbe moralo vpisati kot novo tožbo. Nima pa prav pritožba, češ da je že tožnik predlagal (le), da naj se sprememba tožbe odstopi pristojnemu sodišču: v vlogi z dne 7.9.2004 je sicer res predlagal tudi to, vendar pa hkrati tudi, da naj glede njegovih tožbenih zahtevkov sodišče izda ustrezen obrazložen sklep, zoper katerega bo lahko vložil pritožbo, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom storilo ravno to.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.